Po mnenju Slovenskega sodniškega društva (SSD) ta primer ponovno odkriva neustreznost slovenskega prava in politične prakse v zvezi z načinom pridobitve sodniške funkcije pri domačih in mednarodnih sodiščih.

Kot ugotavljajo, se je politični nadzor sodnikov zgodil tudi v primeru kandidature ustavne sodnice Mirjam Škrk, pri čemer je zlasti problematično pogojevanje njene neizvolitve s sprejeto odločitvijo v konkretni zadevi, o kateri ustavno sodišče sicer sploh še ni dokončno odločalo.

V SSD-ju so še poudarili, da neodvisnost sodstva od politične oblasti ni le v interesu tistih, ki uveljavljajo pravico do sodnega varstva svojih pravic, obveznosti ali obtožb zoper njih, ampak tudi v interesu politične oblasti same.