Rado Gladek je v imenu predlagatelja, poslanske skupine SDS, ki s predlogom novele poskuša že tretjič, ponovil, da je zadnja vladna novela zakona slaba. Različne poklicne skupine po njegovih besedah še naprej opozarjajo na potrato delovnega časa za vodenje evidenc, dodatne stroške za nadgradnjo in vzpostavljanje sistemov za nadzor delovnega časa ter na določene neizvedljive obveznosti. Posebej je izpostavil gostinstvo in turizem, kjer da zato zaznavajo tudi upad prometa.

Kot je nadaljeval, pa so na ministrstvu za delo očitno "le spregledali, da so naredili napako", saj so pripravili osnutek sprememb zakona, ki bi odpravil evidentiranje odmora za malico in omogočil, da se evidentiranje lahko na ravni kolektivnih pogodb dejavnosti uredi tudi drugače. "Še en strel v koleno te vlade. Se sploh zavedate, kaj pomeni odpiranje kolektivnih pogodb zaradi vaših neživljenjskih zakonov? Potem se čudite, da je stavkajočih skupin javnega sektorja vsak dan več," je bil oster.

Ministrstvo pripravilo predlog nekaterih popravkov zakona

Vladna novela je prinesla le eno veliko novost, in sicer da je treba namesto števila opravljenih ur v evidenco vpisati uro prihoda in uro odhoda, se je odzval državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan. "V praksi to pomeni pomišljaj in eno številko več," je ponazoril. V zvezi z na novo potrebnim beleženjem izrabe pravice do odmora med delovnim časom, nočnega, nedeljskega in prazničnega dela ter dela v drugih posebnih pogojih pa je ocenil, da med zaposlenimi v bolj svobodnih poklicih ni dovolj solidarnosti z ogroženimi delavci ter da je delodajalce zmotilo, ker bolj jasno evidentiranje povečuje stroške dela.

Potrdil je, da je ministrstvo zato pripravilo predlog nekaterih popravkov zakona. Sestanek socialnih partnerjev na to temo bo v petek, cilj pa je poiskati rešitve, sprejemljive za vse strani, je sklenil.

Milan Jakopovič (Levica) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin spomnil, da je bila vladna novela pripravljena na podlagi dolgoletnih pozivov Inšpektorata RS za delo, saj inšpektorji niso imeli podlage za ustrezno ugotavljanje kršitev. Pri nasprotovanju noveli v resnici ne gre za birokratske ovire ali uničevanje gospodarstva, temveč predvsem za to, da smo v družbi, v kateri sta nagrajeni individualnost in tekmovalnost, postali neobčutljivi, je menil.

Sandra Gazinkovski (Svoboda) si je ob tretji obravnavi istega predloga izposodila besede fizika Alberta Einsteina: "Definicija norosti je delati vedno znova iste stvari in pričakovati drugačne rezultate." Tudi sama je stopila v obrambo vladni noveli, saj da je spoštovanje določb o delovnem času pomembno tako z vidika pravilnega obračuna plače kot tudi zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Hkrati je opozorila, da bo evidentiranje, kjer ni potrebno, odpravljeno.

Vlada je z zadnjo novelo povzročila nezadovoljstvo, nepotrebna sumničenja in oblike nadzora, ki položaja ne izboljšujejo, je vztrajala Anja Bah Žibert (SDS). "Kršilci se bodo v od 80 do 90 odstotkih primerov še naprej pritoževali zoper ugotovitve inšpektorata in zahtevali sodno varstvo. Postopki bodo še naprej dolgi, sodišča bodo kršilcem tudi od zdaj izrekala milejše ukrepe ... Če pa bo globa izrečena, se lahko zgodi, da bo podjetje našlo kakšno drugo rešitev za izhod v sili," je navedla.

Aleksander Reberšek (NSi) pa se je obregnil ob način, kako se vlada loteva debirokratizacije. "Najprej uvedeš žigosanje za vse, razen za peščico, potem ustanoviš delovno skupino, ki bo študirala, kako to žigosanje debirokratizirati. Vlada obljublja debirokratizacijo žigosanja, ki ga je predvčerajšnjim sama uvedla," je opisal. "Za vas sta očitno važen prihod na delo in odhod z dela, ne pa, ali je delo narejeno," je dodal.

V SD-ju medtem menijo, da je treba inšpektoratu za delo omogočiti učinkovitejši nadzor nad beleženjem delovnega časa v panogah, kjer je največ kršitev, hkrati pa poskrbeti, da se ne povečujejo administrativna bremena v poklicih, kjer evidentiranje "dojemajo kot nepotrebno breme in omejevanje avtonomnosti pri opravljanju svojega dela", je povzela Bojana Muršič.