Ustava se spremeni z ustavnim zakonom. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko predloži 20 poslancev, vlada ali najmanj 30.000 volivcev predsedniku DZ-ja. V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni ter razlogi za spremembo. DZ ustanovi ustavno komisijo v 30 dneh po predložitvi predloga za začetek postopka za spremembo ustave. Ustavna komisija sprejme predlog sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave, z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. Če DZ sprejme sklep, da se začne postopek za spremembo ustave, se opravi razprava o osnutku ustavnega zakona in stališčih ustavne komisije o njem. DZ nato sprejme stališča o osnutku ustavnega zakona, ki naj jih ustavna komisija upošteva pri pripravi predloga ustavnega zakona. DZ sprejme stališča z večino glasov vseh poslancev. Na podlagi sklepa in stališč DZ-ja ustavna komisija pripravi predlog ustavnega zakona. Sprejme ga z dvetretjinsko večino glasov vseh svojih članov. DZ po končani razpravi o poročilu lahko sprejme stališča, ki naj jih ustavna komisija upošteva pri pripravi novega predloga ustavnega zakona, ali pa sklene, da je postopek za spremembo ustave končan. V obravnavi predloga ustavnega zakona DZ razpravlja in glasuje o členih in predlogu ustavnega zakona v celoti. DZ razglasi ustavni zakon o spremembi ustave najpozneje osmi dan po njegovem sprejemu, razen če najmanj 30 poslancev zahteva, da se sprememba ustave predloži v potrditev volivcem na referendumu.
Spreminjanje ustave tako še zdaleč ni enostavno, temveč dolgotrajno in zahtevno delo, ki zahteva enotnost in sodelovanje večje množice ljudi, poroča Radio Slovenija. Na koncu postopka mora ustavno spremembo v DZ-ju potrditi 60 poslancev, kar pomeni, da sta za potrditev sprememb potrebni dve tretjini glasov. Kako težaven je postopek, sicer lahko preberete tudi v okvirčku, priloženem ob strani prispevka.
SPREMINJANJE IN DOPOLNJEVANJE USTAVE
Postopek sprememb in dopolnitev ustave natančno določa poslovnik DZ-ja.
O postopku za spremembo govori v členih 172-183. Poslovnik si lahko ogledate tukaj.
V Sloveniji ustavo spreminjali ali dopolnjevali sedemkrat
Zgodovina navaja, da se je v Sloveniji ustavo do zdaj dopolnjevalo ali spreminjalo sedemkrat. Med drugim je bila ta za demokracijo in človekove pravice temeljna listina dopolnjena s pravno podlago, ki je dopustila vstop države v Unijo, podlago, ki omogoča ustanovitev pokrajin, enakopravnostjo invalidov in pravico do pokojnine.
Janša napoveduje drugo republiko
Spomnimo, da je opozicijski prvak Janez Janša spremembe ustave napovedal na desetih področjih. Katerih, si preberite v spodnjem okvirčku.
SDS SE ZAVZEMA ZA SPREMEMBO USTAVE NA 10 PODROČJIH:
1. Slovenija nujno potrebuje ustavno podlago za reformo sodstva.
2. Z dopolnitvijo ustave je treba zaščititi referendumske odločitve ljudstva.
3. Z ustavnimi spremembami moramo povečati učinkovitost oblikovanja in delovanja izvršilne oblasti.
4. Država mora dobiti enostavnejšo možnost razpisa predčasnih volitev.
5. Z ustavo oziroma z ustavnim zakonom za njeno izvedbo je treba določiti obvezni enoletni rok, v katerem mora DZ izvesti decentralizacijo države.
6. Takoj po ustanovitvi pokrajin se državni svet preoblikuje v svet pokrajin s pravico soodločanja o vseh tistih zakonih, ki urejajo pokrajinske ali lokalne pristojnosti.
7. Z ustavo se uvede obvezna srednja šola.
8. Po vzoru nekaterih drugih evropskih držav se 63. člen Ustave, ki postavlja zunaj ustavnega reda vsako Spodbujanje k neeenakopravnosti, nasilju in vojni, dopolni s prepovedjo javnega poveličevanja vseh totalitarnih režimov, njihovih nosilcev in simbolov.
9. 39. člen Ustave se dopolni s prepovedjo monopolov na medijskem področju.
10. Odgovoren odnos do okolja in prihodnjih generacij se dvigne na ustavno raven.
Vir: SDS
Janša bo k pripravi sprememb povabil tudi koalicijo
Predsednik SDS-a se, kot je dejal, zaveda, da to ne bo šlo čez noč in tudi ne brez političnega konsenza. Prav zato namerava k pripravi omenjenih sprememb povabiti tudi koalicijske stranke. A po prvih odzivih koalicijskih strank in sicerjšnjemu komuniciranju se zdi, da bo to ostal zgolj projekt opozicije. Spomnimo le na potek dogovorov o sodelovanju pri pripravi ukrepov za spopad s posledicami gospodarske in finančne krize.
Marjetka Nared
Ustava se spremeni z ustavnim zakonom. Predlog za začetek postopka za spremembo ustave lahko predloži 20 poslancev, vlada ali najmanj 30.000 volivcev predsedniku DZ-ja. V predlogu mora biti navedeno, v čem in kako naj se ustava spremeni ter razlogi za spremembo. DZ ustanovi ustavno komisijo v 30 dneh po predložitvi predloga za začetek postopka za spremembo ustave. Ustavna komisija sprejme predlog sklepa, da se začne postopek za spremembo ustave, z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. Če DZ sprejme sklep, da se začne postopek za spremembo ustave, se opravi razprava o osnutku ustavnega zakona in stališčih ustavne komisije o njem. DZ nato sprejme stališča o osnutku ustavnega zakona, ki naj jih ustavna komisija upošteva pri pripravi predloga ustavnega zakona. DZ sprejme stališča z večino glasov vseh poslancev. Na podlagi sklepa in stališč DZ-ja ustavna komisija pripravi predlog ustavnega zakona. Sprejme ga z dvetretjinsko večino glasov vseh svojih članov. DZ po končani razpravi o poročilu lahko sprejme stališča, ki naj jih ustavna komisija upošteva pri pripravi novega predloga ustavnega zakona, ali pa sklene, da je postopek za spremembo ustave končan. V obravnavi predloga ustavnega zakona DZ razpravlja in glasuje o členih in predlogu ustavnega zakona v celoti. DZ razglasi ustavni zakon o spremembi ustave najpozneje osmi dan po njegovem sprejemu, razen če najmanj 30 poslancev zahteva, da se sprememba ustave predloži v potrditev volivcem na referendumu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje