Minister za javno upravo Rudi Medved je prepričan, da ima uvedba relativnega prednostnega glasu zagotovljenih 60 glasov v DZ-ju. Foto: UPRS (Urad predsednika Republike Slovenija)
Minister za javno upravo Rudi Medved je prepričan, da ima uvedba relativnega prednostnega glasu zagotovljenih 60 glasov v DZ-ju. Foto: UPRS (Urad predsednika Republike Slovenija)

Na sedmem krogu pogajanj parlamentarnih strank o možnih spremembah volilne zakonodaje pri predsedniku republike Borutu Pahorju so se pogajalci sicer dogovorili, da ministrstvo za javno upravo pripravi dodaten predlog sprememb meja volilnih okrajev z večjimi odstopanji od doslej predlaganih.

Pri novem predlogu sicer po besedah ministra Rudija Medveda ne bo šlo za nov predlog sprememb zakona, ampak zgolj za nekatere simulacije, kako bi bilo videti, če bi bila odstopanja od velikosti povprečnega volilnega okraja do 25-odstotna. Sam je sicer prepričan, da odstopanja ne bi smela biti večja od 15 odstotkov, kot to predvideva tudi trenuten predlog spremembe zakona, saj da potem rešitev ne bi bila več skladna z odločbo ustavnega sodišča.

Novost tokratnega kroga pogovorov je, da je SD izkazal pripravljenost, da podpre predlog spremembe zakona o volitvah v DZ-ju, ki uvaja relativni prednostni glas. Tako rešitev zdaj neuradno podpirajo v LMŠ-ju, SD-ju, SMC-ju, Levici, SAB-u, NSi-ju in SNS-u, ki imajo v parlamentu skupno 58 glasov.

Minister Medved je prepričan, da predlog podpirata tudi poslanca obeh manjšin in da je zato predlogu zagotovljena zadostna podpora. Nasprotno po ministrovem mnenju pa zadostne podpore nima predlog spremembe zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev DZ-ja, ki predvideva spremembo meja volilnih okrajev.

Dogovor sicer je, da bo v DZ s podpisi poslancev poslan tisti predlog, ki bo užival zadostno podporo. Kdaj bi se to lahko zgodilo, Medved danes še ni mogel napovedati. "Lahko da bodo poslanci zbirali podpise takoj, lahko pa bodo čakali še dodatne simulacije," je dejal. Prepričan je, da bodo spremembe zakona v parlamentarni postopek vložene še letos.

Več enotnosti med poslanskimi skupinami

Dejan Levanič je po pogajanjih povedal, da so v SD-ju podpise pod predlog uvedbo relativnega prednostnega glasu pripravljeni prispevati, ne nasprotujejo pa niti temu, da se opravi še zadnji napor glede morebitnih sprememb meja volilnih okrajev, za kar so se odločili danes. "Se mi pa zdi, da se večina nagiba k temu, da bo prišlo do ukinitve volilnih okrajev in uvedbe relativnega prednostnega glasu," je dejal.

Po besedah vodje poslanske skupine DeSUS-a Franca Jurša so pripravo dodatnega predloga meja volilnih okrajev, ki dovoljuje večja odstopanja v velikostih, danes predlagali, da se bodo lahko lažje odločili, katerega od dveh predlogov podpreti. Pri tem je bil tudi nekoliko nejevoljen, saj bi moralo ministrstvo takšen predlog po sklepu s prejšnjega kroga pogajanj že pripraviti. Po Jurševih besedah sicer v DeSUS-u za zdaj vrat niso zaprli še nobenemu od predlogov.

V SDS-u tudi tokrat izjav niso dajali, neuradno pa naj bi uvedbi relativnega prednostnega glasu nasprotovali in se namesto tega zavzemali za spremembo meja volilnih okrajev.
Ob vsem skupaj se sicer postavlja vprašanje, ali večinsko poenotenje glede uvedbe relativnega prednostnega glasu pomeni, da bo poslancem volilno zakonodajo dejansko uspelo spremeniti pravočasno (po odločbi ustavnega sodišča imajo za to še leto dni časa).

Poslanka SAB-a Maša Kociper je po današnjih pogajanjih še bolj prepričana, da jim bo to uspelo, medtem ko je poslanec NSi-ja Blaž Pavlin v napovedih previdnejši. "Spomnimo se samo na spremembe zakona o poslancih," je opozoril.

Podpora relativnemu prednostnemu glasu na volitvah?