Generalni direktor RTV Slovenija Anton Guzej je med razpravo, v kateri so z ministrstva za kulturo sodelovali kulturna ministrica Majda Širca, direktor direktorata za medije Vojko Stopar in pravnik Matej Zavrl, sprva kot dobro stran osnutka novele izpostavil del, ki se nanaša na finance. Tega vodstvo javnega zavoda podpira kot boljšo rešitev od dozdajšnjih.

Je pa Guzej izrazil pomisleke zlasti zaradi nejasne razmejitve med javnim in tržnim delom. S predlagano spremembo statusa zavoda bi bila RTV Slovenija namreč oseba javnega prava, za katero se uporabljajo določbe zakonodaje, ki določajo delovanje delniških družb, delovala pa bi kot gospodarska družba. Po besedah Guzeja bi morali jasno določiti, katere vrste pravna oseba bo RTV Slovenija. "Zakon bi moral jasno določiti, kaj sodi v javno službo in kaj na trg. Če ni tako, je to v nasprotju s konkurenčnimi pravili EU-ja, obenem pa povzroča finančno in poslovno nepreglednost," pravi Guzej.

"Počakati bi bilo treba na zakon o medijih"
Med drugim je Guzej med pomisleki vodstva izpostavil še pomanjkanje določil o prenehanju oz. preoblikovanju javnega zavoda, po njegovih besedah pa novi osnutek tudi ni usklajen z zakonom o medijih, kar sta kot problematično izpostavila tudi Andrej Aplenc in medijski strokovnjak Peter Lah, ki je omenil tudi pomanjkanje demokratične "zunanje instance, ki bi določala poslanstvo in cilje javne televizije". Po besedah Aplenca bi bilo smiselno najprej počakati na nov zakon o medijih, ki je sicer v pripravi. Po besedah Stoparja naj bi bil osnutek pripravljen januarja prihodnje leto.

Ministrica je že na začetku razprave poudarila, da so temelji osnutka dobri, vendar so na ministrstvu odprti za predloge o popravkih in dopolnilih. O najasni opredelitvi statusa RTV-ja je dejala, da je ta zakon korak naprej. "Iskali smo rešitev, kam dati delovanje neke službe, ki pretežno opravlja javni interes, ga bo in je prav, da ga bo," je povedala ministrica in dodala, da zdajšnje stanje ni zadovoljivo "za marsikoga". "Obstoječa ureditev pravnega položaja RTV Slovenija in njenih organov ter njene dejavnosti so se izkazale kot neprimerne in pretoge, nima pa tudi prave razmejitve med javno službo in tržno dejavnostjo," je ministrica povzela mnenje Inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti iz leta 2004. Pri tem je ministrica še omenila opomin Evropske komisije, ki poziva k zagotavljanju strukturne ustreznosti organiziranosti javnih televizij.

Aplenc: Zakon prosi za konflikte
Tako Guzej kot Aplenc sta izrazila pomisleke nad novo sestavo petčlanske uprave, ki predvideva tudi t. i. delavskega direktorja. Kolektivno vodstvo je po mnenju Guzeja najslabša rešitev doslej. "Izjemno težko bo uklajevati interese, če bo vanjo vključen delavski direktor. Težko pa je tudi soglasno odločanje v okviru petčlanske uprave, kar je nesprejemljivo," pravi Guzej in meni, da je interes očitno ta, da se ne odloča.

Po mnenju Aplenca sta sestavi sveta in nadzornega sveta taki, da bo "televizija izpostavljena še večjim političnim motivom". Hibridna ureditev po mnenju Aplenca v prakso prinaša veliko konfliktov. "Poslovna hiearhija sploh ni jasna," pravi Aplenc in dodaja, da zakon kar kliče po konfliktih.

Kot je pojasnil Stopar, svet opravlja funkcijo skupščine delniške družbe, ki zastopa vse deležnike. "Zato med njimi ni zaposlenih, imajo pa svojega delavskega dirketorja," je povedal in dodal, da so spremembe še mogoče. Ministrica je še dodala, da razprava o tem, ali bo število čanov sveta 11, še ostaja odprta.

Mandat članov sveta bo očitno krajši
Sogovorniki so kot slabost izpostavili tudi sedemletni mandat enajstih članov sveta. Po besedah Guzeja je to v nasprotju z načeli delniške družbe, določilo pa je nesprejemljivo tudi po mnenju Aplenca. Glede na številne pripombe je ministrica dejala, da bo dolžina mandata v končni različici očitno spremenjena. Je pa pojasnila, da so se zanj odločili zato, ker se svet na polovici mandata zamenja, kar je že dozdajšnja praksa. Pri sedemletnem mandatu bi tako člani delali dobra tri leta, je dejala ministrica in zavrnila očitke o političnih motivih.

Režiser Matjaž Žbontar in Andrej Kregar iz Neodvisnih producentov sta v razpravi kot problematično ravno tako izpostavila razmejitev med javnim in tržnim delom. Poleg tega sta poudarila, da velik del programa javne televizije ustvarja domača videoprodukcija, in se zato sprašujeta, zakaj nimajo mesta v svetu. Dodala sta, da se na televiziji že od nekdaj poudarja le informativni program.