Stavko v policiji sta skupaj napovedala Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije. Začeli jo bodo v ponedeljek ob 7. uri, stavkovne aktivnosti pa nameravajo nadaljevati vse do izpolnitve zahtev. Po sindikalnih ocenah se bo stavki pridružilo več kot 9.000 zaposlenih v policiji in na notranjem ministrstvu.

Za stavko v policiji veljajo določene zakonske omejitve. Po zakonu o organiziranosti in delu v policiji so policisti tudi med stavko dolžni poskrbeti za varovanje življenja in varnosti ljudi ter premoženja, preiskovati kazniva dejanja, vzdrževati javni red, izvajati nadzor državne meje ter opravljati naloge, določene v predpisih o tujcih.

Za zdaj v policijskih sindikatih ostajajo zgolj pri pojasnilu, da bodo opravljali vse naloge, ki jih po zakonu morajo. V času njihove zadnje stavke, med 18. novembrom 2015 in 2. junijem 2016, so med drugim pripravili protestni shod pred vlado ter za en dan množično odšli na dopust. Najbolj pa se je stavka čutila pri globah za prometne prekrške. Glede na primerljivo obdobje 2014/2015 je bilo med stavko namreč plačanih za 10,3 milijona evrov manj glob.

Pred novo stavko je predsednik PSS-ja Radivoj Uroševič na vprašanje, ali bodo policisti namesto kazni za prometne prekrške izrekali zgolj opozorila, odgovoril, da imajo pri izrekanju posameznih kazni policisti že zdaj pravico in možnost oceniti, kdaj je določena sankcija pravzaprav opozorilo. Je pa napovedal, da se bodo prvi dan stavke sindikalni zaupniki in tisti zaposleni, ki bodo prosti, zbrali pred vlado.

Policisti želijo obraniti razmerja v plačah
V zadnji stavki sta sindikata z vlado dosegla sporazum, ki je policistom prinesel višje plače. A potem ko so bila sredi lanskega leta v okviru odprave plačnih anomalij določena boljša vrednotenja delovnih mest tudi pri preostalih pooblaščenih uradnih osebah, v policijskih sindikatih opozarjajo, da so bila porušena razmerja, dogovorjena s stavkovnim sporazumom, in da je bil poklic policista znova razvrednoten. Zato mu željo vrniti status, ki si ga zasluži glede na naloge, pooblastila ter vsakodnevno odgovornost in nevarnost.

Po besedah predsednika SPS-ja Kristjana Mlekuša imata danes navaden policist in navaden vojak enako plačo, čeprav je, kot pravi, glede na odgovornost, nevarnost in druga merila policist vsak dan bolj izpostavljen kot vojak ali pa na primer carinik. Vojaški policist, katerega delo bi bilo še najbolj primerljivo z delom policistov, pa slednjega celo presega za dva plačna razreda. Začne namreč v činu desetnika, kar pomeni 25. plačni razred, medtem ko je policist začetnik uvrščen v 23. plačni razred, opozarja Mlekuš in dodaja, da do razkorakov v škodo policistov prihaja tudi na delovnih mestih, ki so vrednotena više.

Sicer pa imajo ob tej ključni zahtevi še nekatere druge. Med drugim pričakujejo, da se uredi posebno nagrajevanje za vsako leto opravljanja poklica s policijskimi pooblastili, nadomestilo za dolžnost ukrepanja v vsakem času ter ovrednoti prepoved članstva v političnih strankah.

Kako bo v zdravstvu in socialnem varstvu
V torek med 8. in 10. uro bo sledila opozorilna stavka v zdravstvu in socialnem varstvu, za katero so se skupaj odločili v Sindikatu delavcev v zdravstveni negi Slovenije in Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Na obeh področjih skupaj dela nad 40.000 zaposlenih. V omenjenih sindikatih pa pravijo, da imajo med njimi veliko podporo in da sodelovanje v stavki napovedujejo tudi nečlani sindikatov.

Glede na zakonske omejitve, ki pri izvedbi stavke veljajo na področju zdravstva in socialnega varstva, bo sicer dobršen del zaposlenih opravljal svoje delo. Pa tudi sicer, kot poudarjajo, s stavko ne želijo prizadeti bolnikov in oskrbovancev, za katere skrbijo pri svojem delu, saj je njihova stavka uperjena proti vladi.

Pričakujejo, da bo v času dvourne stavke delo organizirano kot ob nedeljah in praznikih. Na svoje zahteve pa bodo opozorili tudi na shodih, ki jih bodo pripravili pred ključnimi ustanovami po pokrajinah. Predvidoma bodo to bolnišnice, med katerimi bo zagotovo tudi ljubljanski klinični center, je pojasnila predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar.

Zahtevajo višje plače in ureditev delovnih razmer
Sindikata sicer napovedujeta zaostrovanje stavkovnih aktivnosti, če jih vlada ne bo jemala resno. Med možnimi zaostritvami je umik soglasja za opravljanje dela prek polnega delovnega časa. Po besedah Mlakarjeve bi to za bolnišnice in predvsem za domove za starejše pomenilo, da četrti teden ne bi bilo več prisotnih medicinskih sester. Po podatkih nekaterih bolnišnic pa bi marsikje že v tretjem tednu imeli težave pri razporejanju medicinskih sester v troizmenske turnuse.

Med drugim opozarjajo, da sta obe področji kadrovsko podhranjeni. Zahtevajo uveljavitev kadrovskih standardov in normativov, višje plačilo dela na praznik, v nedeljo in ponoči ter tudi ustrezno ureditev drugih dodatkov za manj ugodne delovne razmere. Prav tako zahtevajo pravico do izplačila jubilejne nagrade za 40 let delovne dobe.

Njihova zahteva je tudi dvig plač, tako v okviru odprave plačnih anomalij kot primerljivosti z zdravniškimi delovnimi mesti. Ob tem pa pričakujejo tudi vrnitev vrednosti plačne lestvice na raven pred sredino leta 2012, torej vrnitev osmih odstotkov, odvzetih v času varčevalnih ukrepov.

Sredi tedna v stavko še šolniki
V sredo se bo začela še splošna stavka v vzgoji in izobraževanju. Po napovedih glavnega tajnika Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimirja Štruklja bodo stavkali v ogromni večini vrtcev in šol. Za stavko se je po njegovih besedah odločilo več kot 37.000 zaposlenih, in pričakujejo, da jih bo približno toliko v stavki tudi sodelovalo. Protestnega shoda, ki ga ob 12. uri pripravljajo na Kongresnem trgu v Ljubljani, pa se bo po napovedih udeležilo okoli 15.000 ljudi.

Štrukelj je opozoril, da v vzgoji in izobraževanju ni nobenih omejitev niti pri načinu stavke niti pri zagotavljanju minimuma delovnega procesa, kot so v zdravstvu ali drugih službah. Na okrožnico resornega ministrstva, da mora biti v poslovalnem času vrtca oz. šole ustrezno poskrbljeno za varstvo in oskrbo otrok, učencev in dijakov ter da morajo šole zanje zagotoviti tudi prehrano in prevoze, pa so se v sindikatu odzvali s protestom ter zahtevali njen preklic.

Kot so sporočili, mora tisti, ki bi na dan stavke pozival učence ali dijake, naj pridejo v šolo, zanje v celoti prevzeti odgovornost, saj zaposleni ob tem, ko bodo uresničevali svojo ustavno pravico do stavke, ne delajo. So pa pojasnili, da bodo v vrtcih v nujnih primerih in ob vnaprejšnjih dogovorih s starši otrokom zagotovili ustrezno varstvo, ne bodo pa izvajali nikakršnega programa. Podobno velja tudi za osnovne šole pri učencih prvega triletja. Pouka pa ta dan ne bo.

Sindikat opozarja, da plače v vzgoji in izobraževanju z leti postopoma upadajo in so nižje od plač na primerljivih delovnih mestih v drugih delih javnega sektorja. Zato zahtevajo zvišanje plač izobraževalk in izobraževalcev od vrtca do univerze. Njihovi zahtevi pa sta tudi ustrezno ovrednotenje razredniškega dela ter regres v višini 1.200 evrov za zaposlene z minimalno ali nižjo plačo.