Stavko pacientov na Trgu republike v Ljubljani – shodi so sočasno potekali še v Izoli, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Slovenj Gradcu in Novi Gorici –, je organizirala iniciativa Glas ljudstva.

Njen predstavnik Jaša Jenull je na Trgu republike v uvodu poudaril, da stavkajo za vseh 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika, za vse tiste, ki nemočni čakajo mesece in leta na preglede, za tiste zaposlene v javnem sistemu, ki niso pozabili na paciente in jim ne gre zgolj za dobiček.

Iniciativa se zavzema za enakopravno in dostopno javno zdravstvo, odločno so pa "proti pogoltnosti zdravstvenih in zavarovalniških lobijev, ki zdravstveno krizo izkoriščajo za milijonske dobičke". Ukrepi, ki naj bi reševali krizo, samo slabšajo in povečujejo privatizacijo. Prav tako so proti nepotrebnemu zavlačevanju z nujnimi sistemskimi spremembami. "Zdravstvo je tema, na kateri bo padla ali obstala ta vlada," je poudaril Jenull.

Filozofinja in socialoginja Renata Salecl se je vprašala: "Kaj nam bo digitalizacija, če večina ne zna uporabljati obstoječih aplikacij v zdravstvu in ne more dostopati do svojega zdravnika?" Po njenih besedah tudi zdravniki ne potrebujejo več digitalizacije, ampak pomoč, ki jim bo odvzela mučno administriranje.

Poudarila je, da naj bi bil v javnem zdravstvu vsak posameznik oskrbljen, ne glede na okoliščine in ekonomski status. "Javno je nujno ne samo za zdravje posameznikov, ampak celotne družbe. Zasebniki ne ustanavljajo urgenc, infekcijskih klinik in ne vlagajo v raziskovanje najbolj razširjenih bolezni, kot sta rak in diabetes. Velike dobičke jim prinašajo predvsem lepotni posegi," je dejala. Odločevalce je pozvala k takojšnjemu ukrepanje, ne samo "s kozmetičnimi posegi". "V zdravstvu ne gre več za to, da lepimo obliže na rano, ampak da izkoreninimo raka, ki ga je napadel," je pozvala.

Najdaljši govor je imel nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je tudi član iniciative Glas ljudstva. Prisotnim na shodu je med drugim pojasnil, zakaj prihaja do vedno večjega pomanjkanja družinskih zdravnikov, zakaj se podaljšujejo čakalne vrste.

"Javni interes, ki ga zahtevamo mi, ki smo lastniki javnega zdravstvenega sistema, so dobre storitve, dostopne vsem državljanom brez razlike. Zasebni interes zastopa dobiček, in tukaj je vedno interes lastnika, ki je izključno dobiček. Ob tem se zasebni sektor v naši državi sploh ni ločil od javnega, ampak parazitira na njem. Odvzema mu zdravnike, odvzema mu medicinske sestre, odvzema javni denar. Najhujša oblika, popolnoma prikrita oblika privatizacije, so dvoživke. To so zdravniki, ki v javnem sistemu uživajo osnovno socialno varstvo, varnost in v zasebnem sistemu uživajo dodatne bogate dohodke. V Kliničnem centru v Ljubljani je med tisoč specialisti osemsto dvoživk. Dvoživke zasedajo vodilne položaje povsod, od ministrstva do direktorjev, do vodij oddelkov, do strokovnih inštitucij, do medicinske fakultete. Dvoživke odločajo o usmeritvi našega javnega zdravstva. Ali lahko verjamemo, da delujejo v našem javnem interesu?" je med drugim dejal Keber.

Na shodu je imela svojo stojnico tudi Pravna mreža za varstvo demokracije, ki nudi pravno pomoč tistim, ki so ostali brez osebnega zdravnika. Predstavnica Katarina Bervar Sternad je dejala, da je mnogim kršena pravica do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda.

Menijo, da je to iztožljiva kršitev človekovih pravic. Pomoč nudijo na spletni strani, kamor se je do zdaj obrnilo že več kot 80 ljudi. Naslednji korak bodo najverjetneje tožbe v socialnih sporih. Po besedah Katarine Bervar Sternad bodo to sicer dolgotrajni postopki, a z njimi želijo dodatno spodbuditi oblast k ustreznim ukrepom.

Shod je poslušal tudi premier Golob

Stavkovnim zahtevam je prisluhnil tudi predsednik vlade Robert Golob, shoda se je udeležilo tudi nekaj poslancev Gibanja Svoboda, predstavnikov Levice in tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

"Da razumemo stiske ljudi, smo prišli poslušat vseh argumente različnih perspektiv, in bomo hkrati tudi delali in letošnje leto res izkoristili za delo," je v izjavi za javnost dejal Golob.

Premierju Golubu in vladi so stavkajoči ob koncu shoda sporočili: "Danes sta nas poslušali, jutri začnite delati."

Shodi tudi po drugih slovenskih mestih

V Mariboru se je shod začel na Trgu svobode, od tam pa so se udeleženci sprehodili do sedeža mariborskega zdravstvenega doma na Ulici talcev, kjer so svoje zahteve zalepili na vhodna vrata. Osrednji govornik je bil filozof Boris Vezjak, ki se ni strinjal s tem, da to ni protest proti vladi.

"Ta protest mora biti usmerjen proti vladi. Ne smemo se sprenevedati – vlada ima v rokah škarje in platno. Ne moremo je seveda obtožiti vseh grehov, ki so se nakopičili v zdravstvu, lahko pa rečemo, da ima priložnost, da napake in grehe za nazaj popravi," je poudaril.

Začuden je, kako zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan pravi, da ne podpira tega shoda, medtem ko naj bi ga premier Robert Golob podpiral. "Očitno imamo konflikt v vladi, na katerega je treba opozoriti. Eden od njiju se tu spreneveda," je dejal Vezjak. Po njegovih besedah je nesprejemljivo tudi to, da se takoj najde dodaten denar za zdravnike, medtem ko se za pomočnice vzgojiteljice "samo podpisuje peticija".

Na vrhuncu shoda je bilo na Trgu svobode zbranih nekaj več kot 150 ljudi. Predstavniki civilne iniciative Glas ljudstva so prebrali ključnih pet zahtev, ki jih naslavljajo na vlado za ureditev zdravstvenega sistema, in nekaj zgodb bolnikov in bolnic o pomanjkljivem dostopu do zdravstvene oskrbe. Med njimi je bila zgodba pacientke, ki je na pregled pri specialistu z napotnico zelo hitro čakala več kot pol leta, in priseljenca iz Nemčije, ki v Sloveniji ne more dobiti družinskega zdravnika.

V Novem mestu se je na Glavnem trgu ob 17. uri zbralo dvajset stavkajočih, ki so si razdelili značke civilne iniciative Glas ljudstva, nato pa so se mirno odpravili proti novomeškemu zdravstvenemu domu.

Kot je povedal eden od stavkajočih Franc Plut, stavkajo zaradi stanja v zdravstvu, kakršno je. Kot je ocenil, se slovensko zdravstvo postopno privatizira, stavkajoči pa nasprotno zagovarjajo in zahtevajo javno zdravstvo kot temeljno državljansko vrednoto. S stavko želijo opozoriti tudi na to, da se v zdravstvu skrajšajo čakalne vrste, da se to reorganizira in da se odpravi dodatno zdravstveno zavarovanje, je dodal.

V Kopru se je na poziv iniciative Glas ljudstva odzvalo nekaj več kot 50 ljudi, ki so se zbrali na Titovem trgu. Ena izmed udeleženk shoda Ljuba Miljušević je dejala, da je na ulico odšla, ker ne želi, da tisti, ki niso bogati, čez nekaj let ne bi mogli k zdravniku. "Vse to, kar se dogaja, ni od danes. Ne samo v zdravstvu, na vseh področjih nam že 30 let diktira kapital, in to ni prav. Zdravstvo pa je še toliko bolj občutljivo," je dejala.

Pred občinsko stavbo je Barbara Verdnik opozorila, da so za primarno zdravstvo odgovorne občine, koprska pa nima strategije razvoja. Po njenih podatkov je brez izbranega zdravnika 2000 občanov. Prisotne so nagovorile še Sandra Bašić Hrvatin, Vesna Mikolič in Jadranka Šturm Kocjan.

Vse govornice so napovedale, da se bodo vztrajno borile za ohranitev javnega zdravstva. Pred mikrofon je stopil tudi maskiran mlad moški, ki je dejal, da še nikoli v življenju ni imel dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ker zanj ni imel denarja. Shod se je končal pred starim zdravstvenim domom, kjer so prisotni izrazili podporo tistim, ki v zdravstvu še naprej delajo dobro.

Dostop do družinskega zdravnika za vse

Stavko bolnikov so med drugim podprli v vrstah zdravstvene nege, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije. Zahteve so podprli tudi v koalicijskih strankah, v Levici pa so napovedali tudi udeležbo na shodu. V stranki so sicer prepričani, da se lahko nedostopnost zdravstvenih storitev resnično rešuje le znotraj javnega zdravstvenega sistema. Pri tem bodo vztrajali tudi v vseh naslednjih krogih pogovorov o zdravstvenih reformah znotraj vlade, so napovedali.

Predsednica pričakuje proučitev predlogov in takojšnje ukrepe

"Pričakujem, da se bo kršenje človekovih pravic državljanov in državljank, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma osebnega zdravnika, čim prej uredilo," je pred shodi sporočila predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je v sporočilu za javnost zapisala, da je "iskrena zagovornica vsem enako dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva".

Ob tem je izrazila tudi pričakovanje, da bodo vsi odgovorni ob skrbi za sistemske rešitve proučili tudi predloge za takojšnje ukrepe in naredili največ za množico ljudi, ki od izvoljenih predstavnikov pričakujejo, da delajo v dobro državljanov.

Predsednica je spet poudarila tudi nujnost strpnega dialoga tako s stroko kot tudi s civilno družbo v iskanju dobrih rešitev za vse in na nujnost sprejemanja zakonodaje po temeljiti javni razpravi. Kot je napovedala, bo zdravstvo eno temeljnih področij, ki mu bo letos posvetila posebno pozornost, kot prispevek v javni pa bo pred poletjem sklicala predsedničin forum o prihodnosti zdravstva v Sloveniji.

Levica podpira shod

V Levici so navedli, da se lahko nedostopnost zdravstvenih storitev resnično rešuje le znotraj javnega zdravstvenega sistema. Pri tem bodo vztrajali tudi v vseh naslednjih krogih pogovorov o zdravstvenih reformah znotraj vlade, so napovedali in dodali, da v tem duhu podpirajo tudi zahteve današnjega protestnega shoda.

Kot so sporočili iz Levice, je podporo na svojih družbenih omrežjih že izrekla tudi večina njihovih vidnih predstavnic in predstavnikov ter pozvala članstvo k udeležbi na protestnem shodu.

V Levici ob tem poudarjajo, da je slovenski javni zdravstveni sistem že desetletja na udaru postopne in vztrajne razgradnje. "Zasebni interesi so z roko v roki z vsemi dosedanjimi političnimi garniturami sledili enaki logiki: okoli dobičkonosnih delov zgraditi posle, ki se vedno izdatneje napajajo iz zdravstvene blagajne," so zapisali v sporočilu za javnost.

Sorodna novica Janković sestanek z Bešičem Loredanom označil za učinkovit. Mestni svetniki zahtevajo izredno sejo.

Po njihovih navedbah se medtem javnemu zdravstvu prepušča zahtevnejše in zamudnejše storitve, ki jih vse bolj osiromašena javna blagajna vse težje financira. Ko javno zdravstvo ne zmore več dohajati, postane to argument za nove napade nanj in za nove začasne ukrepe, ki hitro postanejo trajni. "Ta recept velja na vseh ravneh – za dvoživkarstvo, za bohotenje koncesij, za komercialne zavarovalnice in dopolnilno zavarovanje ter za številne druge anomalije, s katerimi je sistem gosto prepleten," še ugotavljajo v Levici, kjer poudarjajo, da je slovenski javni zdravstveni sistem že desetletja na udaru postopne in vztrajne razgradnje.

"Zasebni interesi so z roko v roki z vsemi dosedanjimi političnimi garniturami sledili enaki logiki: okoli dobičkonosnih delov zgraditi posle, ki se vedno izdatneje napajajo iz zdravstvene blagajne," so zapisali.

SDS: Problemi v zdravstvu se morajo reševati na vladi oziroma v DZ-ju

"V nasprotju s koalicijo in predsednikom vlade, ki mislita, da se lahko zdravstvena reforma oziroma problemi v zdravstvenem sistemu rešujejo na ulici, v SDS-u menimo, da se zadeve rešujejo na vladi oziroma v parlamentu," je v izjavi za medije dejala vodja poslanske skupine stranke SDS Jelka Godec. Po njenih besedah smo v Sloveniji "priča neki shizofreni situaciji, ko več ne vemo, kdo proti komu stavka". "Minister Danijel Bešič Loredan je stari maček v zdravstvu, rešitve pozna že od leta 2013, ima vso podporo predsednika vlade, v parlamentu ima koalicija strank Svoboda, SD in Levica 51 glasov," je dejala poslanka in dodala, da bi ob takšni podpori pričakovala hitre in učinkovite spremembe.

V največji opozicijski stranki zato na temo razmer v zdravstvu zahtevajo sklic izredne seje DZ-ja, ob tem pa so pripravili več priporočil za reševanje te problematike. Državnemu zboru predlagajo, naj pozove vlado, da nemudoma predlaga spremembo zakona o javnem naročanju, s katerim naj vnovič uvede sistem referenčnih cen na področju nabave medicinskega materiala in tako cene medicinskega materiala približa cenam na evropskem trgu. Vladi ob tem priporočajo, da v 30 dneh v sodelovanju s stanovskimi in sindikalnimi organizacijami s področja zdravstva pripravi in predlaga nov plačni sistem v zdravstvu. Kot kratkoročni ukrep v opozicijski stranki predlagajo še, da državni zbor pozove vlado, da v sodelovanju z vsemi parlamentarnimi strankami, strokovnimi, stanovskimi in drugimi interesnimi organizacijami v zdravstvu in združenjem pacientov v 30 dneh pripravi zakon o interventnih ukrepih v zdravstvu, s katerim naj se začasno aktivirajo vse razpoložljive rezerve v vseh delih zdravstvenega sistema, dodatna sredstva za čimprejšnjo zagotovitev zdravstvenega varstva vsem, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje.

"Minister je napovedal določene spremembe in smo jih pričakovali že davno, že pred pol leta," je še dejala Jelka Godec in dodala, da interventni zakoni, ki so bili sprejeti v DZ-ju, niso prinesli pričakovanih rezultatov.

V NSi-ju vlado pozivajo k takojšnjemu ukrepanju v zdravstvu

Do takega stanja v zdravstvu ne bi smelo priti, pa je poudarila podpredsednica NSi-ja Vida Čadonič Špelič. Kot je dejala, jih v NSi-ju žalosti in čudi, da vlada v pol leta ni naredila nič takega, kar bi razmere izboljšalo, ampak so se te v resnici poslabšale. Zato jo je znova pozvala k ukrepanju.

Stanje v zdravstvu je takšno, da bi lahko že govorili o izrednih razmerah, ko so ljudem kršene osnovne, ustavne pravice, "kajti kaj je večja pravica kot pravica do zdravja", je dejala poslanka NSi-ja. Poudarila je, da so že takoj po nastopu aktualne vlade opozarjali, da se mora ta odzvati hitro, kar bi po njenih besedah tudi lahko naredila, saj ima veliko večino v parlamentu. Poleg tega je, je dodala Čadonič Špelič, Gibanje Svoboda že pred volitvami obljubljalo rešitve v zdravstvu in "verjetno tudi zaradi tega doseglo dober rezultat".

Mladi zdravniki kritični do lokacij shodov in nekaterih zahtev

Svoje stališče so pred shodom bolnikov predstavili tudi predstavniki Mladih zdravnikov Slovenije. "Strinjamo se, da je neustavno, da je 130 tisoč ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Strinjamo se z zahtevo o ohranitvi dostopnega javnega zdravstva. Tudi nas skrbijo interesi kapitala, ki, roko na srce, krojijo usodo javnega zdravstva že zadnjih 30 let, spomnimo se samo vseh dobaviteljskih afer, pa je bila verjetno odkrita le peščica. Tudi mi in naši najbližji se pogosto znajdemo v vlogi bolnika," so pred zapisali.

Sorodna novica Podporo shodu pacientov izrazili tudi v koalicijskih strankah: Za reformo potrebno sodelovanje vseh

Ob tem so v sporočilu za javnost poudarili, da je izjemno pomembno, da so zdravniki in bolniki zavezniki. "Na tem temelji vsako zdravljenje. Zato menimo, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi, v katerih delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili ter na katere se je zgrnila še obilica dodatnega dela kolegov, ki pritiskov niso več zmogli in so zato odšli, naravnost žaljivo," menijo.

Kot poudarjajo, za delovanje zdravstva niso odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo – vodstvene kadre javnih zdravstvenih domov namreč nastavi lokalna politika, v bolnišnicah in obeh UKC-jih pa to stori državna politika. "Sprašujemo se, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS-jem, ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami? To so namreč ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem," so zapisali.

Po njihovem mnenju so nesmiselne tudi nekatere zahteve civilne iniciative, saj te ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu, kritični pa so tudi do podpore, ki jo je stavki izrazil premier Golob. "Premierju in ministru za zdravje predlagamo, da – namesto da pri svojih odločitvah upoštevata predloge iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom – v reševanje težav vključita zdravstvene delavce, ki v javnem zdravstvenem sistemu dejansko delajo," še poudarjajo Mladi zdravniki, ki opozarjajo, da se na zdravnike skuša prevaliti krivda, s čimer se preusmerja pozornost od reševanja težav.