Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je razkril novo zgodbo v nanizanki medsebojnih odnosov znotraj senata KPK-ja. Njegova namestnica Alma Maruška Sedlar je pred kratkim v pismu državnemu vodstvu pojasnila, da je delovanje senata KPK-ja omejeno do te mere, da ta ne more več ustrezno delovati.

Tako naj bi se jo ves čas izločalo iz procesov dela. Zadnji tak ukrep pa se je zgodil v petek, ko je predsednik KPK-ja izdal odredbo, na podlagi katere ji je omejil dostop do vpogleda v pošto in dokumentacijo KPK-ja.

Štefanec je tokrat pojasnil, da je dostop do določenih podatkov omejil vsem članom senata, ne zgolj Sedlarjevi. Za omejitev dostopa do določenih podatkov je po njegovi razlagi zaslužna prav Sedlarjeva. Štefaneca so namreč zaposleni na KPK-ju obvestili, da njegova namestnica intenzivno pregleduje dokumente, in kar je Štefaneca še posebej "zbodlo", tudi osebne podatke.

"Iz podatkov, ki sem jih dobil, izhaja sum, da je bil kršen zakon o varovanju osebnih podatkov," je dejal. Sedlarjeva naj bi od oktobra letos vpogledala v 2.318 dokumentov, ob tem pa navedla, da se je tako pripravljala na sejo senata. Vendar je senat na 24 sejah obdeloval le 245 vsebinskih zadev, torej je Sedlarjeva pregledala desetkrat več dokumentov, kot je bilo potrebno.

Na KPK-ju so nato ugotovili, da je pregledovala dokumente z varovanimi osebnimi podatki, tako denimo o uveljavljanju socialnega varstva zaposlenih na KPK-ju, o njihovem zdravstvenem stanju in kroničnih boleznih, o bolniških izostankih kot tudi o premoženjskem stanju medijsko prepoznavnih oseb in preiskav proti njim.

Zaradi suma, da je bil kršen zakon o varovanju osebnih podatkov, so jo prijavili informacijskemu pooblaščencu. Le ta ji lahko izreče globo zaradi kršenja zakona. Štefanec pa je še povedal, da če bi ugotovili še zlorabo osebnih podatkov, jo bodo prijavili tudi organom pregona.

Pregledovanje le njenih vpogledov?
Alma Sedlar je glede očitkov o vpogledu v dokumente komisije v izjavi za medije pojasnila, da je ravnala v skladu z dostopnimi pravicami in navodili. S tem, da naj bi od januarja vpogledala v okoli 2.300 dokumentov, se je seznanila danes, ko je Štefanec to sporočil na sestanku zbora delavcev.

"Ko me je v petek seznanil s tem, se mu je zdel sporen samo vpogled v en dokument, o katerem sem ga pa obvestila že prej," je pojasnila. Ob tem je poudarila še, da sta imela popolnoma enak dostop in možnost vpogleda v dokumente tudi ostala člana senata - vendar se je očitno "demoniziralo" in pregledovalo samo njene vpoglede v dokumente.

"Določene dostopne pravice so mi bile omejene že prej, torej sem ves čas lahko vpogledovala izključno v dokumente, za katere mi predsednik KPK-ja dostopnih pravic ni omejil, in to kot članica senata, kar je bilo tudi moje delo, saj si ne predstavljam, kako bi delo drugače sploh lahko opravljala," je dodala.

Pri odstavitvi Balažica ni bilo korupcije
Nekdanji veleposlanik v Avstraliji Milan Balažic, ki je bil odpoklican zaradi afere Oman, je v sporočilu za javnost navedel, da je ozadje njegove odstavitve preiskoval KPK. Vendar naj bi bil po odločitvi predsednika KPK-ja Štefaneca primer postavljen na stranski tir.

"Tako še naprej ostajam brez sodbe, ki bi slovenski javnosti omogočila vpogled v resnico dogodkov izpred enega leta in pokazala na dejansko odgovornost omenjenih nosilcev političnih funkcij. Skupaj z javnostjo delim nelagodni občutek o nesposobnosti KPK ali - še huje - o ščitenju določenih politikov. Ob šepavem delovanju pravne države in razpadanju KPK-ja to pomeni, da smo državljani še vedno bolj ali manj prepuščeni kaprici ljudi s politično močjo," je zapisal Balažic.

Štefanec je pojasnil, da ob odpoklicu Balažica niso našli sumov korupcije in nasprotja interesov. Če so bila storjena kazniva dejanja, naj to ugotovijo pristojni organi, je pojasnil predsednik KPK-ja.