9. decembra 2003 je bila v Mehiki prvič podpisana konvencija Združenih narodov proti korupciji, je v svoji poslanici o mednarodnem dnevu proti korupciji spomnil predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, Boris Štefanec. "Korupcija je bila in ostaja resen problem naše družbe. Pri njenem omejevanju oziroma odpravljanju smo lahko uspešni le, če k temu pritegnemo čim širši krog akterjev. Posameznik ali posamezen organ v boju zoper dejanja, ki so vpletena v pore delovanja družbe, pač sam ne more zmagati," je prepričan Štefanec.

Poudaril je, da komisija v Sloveniji opravlja pomembno delo, a ne le z obravnavo konkretnih dejanj, temveč predvsem z izobraževanjem in ozaveščanjem, odkrivanjem korupcijskih tveganj in dajanjem priporočil pristojnim organom, kako ta tveganja odpraviti. "Naš cilj namreč mora biti ustvariti tak sistem, ki bo odklonska dejanja, ki jih lahko označimo bodisi za koruptivna bodisi za neintegritetna ali neetična, dopuščal v čim manjši meri."

Štefanec je pa je tudi tokrat izrazil razočaranje nad pet let trajajočim postopkom prenove Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. "Naša opozorila, naj se vendarle sprejme nov krovni zakon, kar bi bilo glede na obseg sprememb tudi edino primerno, so bila žal znova preslišana. V času, ki s(m)o ga porabili za pripravo novele zakona, bi nedvomno lahko dobili kakovosten nov zakon, ki bi odgovarjal na aktualne dileme in komisiji dal ustrezen okvir za delovanje, a žal tega nismo dočakali," je zapisal. "Ali si oblast in politika sploh želita imeti učinkovit organ za preprečevanje korupcije? Je boj proti korupciji sploh prioriteta, kot sicer nemalokrat slišimo v političnih govorih, zavitih v celofan?"

Katič: Različni pogledi na protikorupcijsko novelo

Ministrica za pravosodje Andreja Katič pa je na drugi strani opozorila na nerazumevanje koncepta boja proti korupciji pri pripravi protikorupcijske novele. Kot je prepričana, predlog protikorupcijske novele, ki je zdaj v parlamentarnem postopku, predstavlja napredek na teh področjih. Vendar pa so doslej pri pripravi novele naleteli na veliko nerazumevanja za koncept boja proti korupciji, je opozorila ministrica.

Presenetljivo veliko nasprotovanja po njeni oceni prihaja tudi s strani predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), kar "je težko razumeti". "Na srečo njegovi sodelavci ne delijo vedno njegovih pogledov," je pripomnila in zagotovila, da se bodo potrudili izpeljati ta zakonodajni projekt in komisiji dati nova orodja, da ne bo več "brezzobi tiger" in da bo lahko bolj učinkovito opravljala svoje poslanstvo.

TI: Brez medresorskega sodelovanja ne bo šlo

Tudi v Transparency International Slovenia opozarjajo na pomanjkanje zanimanja vodilnih za spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter na zastoje pri sprejemanju etičnega kodeksa za poslanke in poslance državnega zbora.

Predsednica TI Slovenia Alma Sedlar je v imenu organizacije izrazila tudi željo, da vodilni v državi javnosti predstavijo nadaljnje korake za vzpostavljanje integritete in transparentnosti. V zadnjih letih iniciative namreč ni bilo, zato ni bilo niti napredka, na kar kažejo večkratna priporočila mednarodnih organizacij, ugotavlja.

V TI Slovenia so prepričani, da brez medresorskega delovanja v praksi, torej brez sodelovanja civilne družbe in poslovnega sektorja, ni mogoče zagotavljati ničelne tolerance do korupcije. Poudarili so tudi pomen prenosa evropske direktive za zaščito žvižgačev, prenove resolucije o preprečevanju korupcije in programa vlade za krepitev integritete in transparentnosti za novo obdobje.

Okrepljeno dojemanje korupcije

Evropska komisija je objavila raziskavo Eurobarometer, ki je pokazala, da so slovenska podjetja glede na povprečje v EU v bistveno večji meri prepričana, da je korupcija razširjen pojav v državi. O razširjenosti korupcije je pri nas prepričanih 90 odstotkov sodelujočih podjetij, v EU-ju pa v povprečju 63 odstotkov.

Dojemanje korupcije se je tako v zadnjih dveh letih še okrepilo. Če je pred dvema letoma 77 odstotkov anketiranih podjetij menilo, da je korupcija razširjen pojav, jih je letos torej 90 odstotkov. Delež tistih, ki menijo, da je korupcija redek pojav, se je zmanjšal z devet na šest odstotkov. Delež tistih, ki so odgovorili z ne vem, je medtem upadel s 14 na štiri odstotke.