Društvo novinarjev Slovenije (DNS) in KPK sta v okviru Tedna za boj proti korupciji priredila okroglo mizo, na kateri so sodelovali pravosodni minister Goran Klemenčič, predsednik KPK-ja Boris Štefanec, informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik ter strokovnjak za informacijsko varnost Matej Kovačič.

Namestnica predsednika KPK-ja Alma Sedlar je izpostavila, da je porodniška faza Supervizorj minila, zato si je po njenih besedah treba zastaviti vprašanje, kako naprej.

Klemenčič: Ideja za širše gibanje
Aplikacija je nastala v času, ko je KPK vodil Klemenčič, in takrat so po njegovih besedah upali, da bo beseda sprožila širše gibanje za transparentnost v družbi. To v veliki meri ni bilo doseženo, je ocenil.

Klemenčič je priznal, da so vprašanje varstva osebnih podatkov nekoliko podcenjevali, a obenem verjame, da Supervizor v kontekstu delovanja KPK-ja za objavo podatkov ni potreboval pravne podlage. Potreboval pa jo bo, če bo želel preživeti, je povedal nekdanji predsednik KPK-ja.

Izpostavil pa je možnosti nadgradnje transparentnosti tudi na drugih področjih. Tako naj bi projekt zakonodajnega monitorja omogočil celovit vpogled v sled sprejemanja zakonodaje v Sloveniji, podobno pa Klemenčič načrtuje na pravosodnem resorju, kjer želi vzpostaviti t. i. Pravosodni supervizor, ki bi omogočil kontekstualno iskanje po sodnih odločitvah.

Težave z objavo honorarjev
Prelesnikova je pojasnila, da se je težava začela z objavo honorarjev. Spomnila je, da je Univerza v Ljubljani podala prijavo o nezakoniti obdelavi osebnih podatkov.

S stališča uporabe javnega denarja podatki o honorarjih sicer niso bili osebni podatek, torej je bila objavljena informacija javnega značaja. Problematično pa je bilo, da je KPK te informacije pridobival prek transakcijskih računov, ki pa so osebni podatek. Ob tem je zavrnila, da bi informacijski pooblaščenec KPK-ja metal polena pod noge. "Zasebnost je plaha ptica," je dodala.

Tako Klemenčič kot Kovačič sta izpostavila problematiko nesorazmernosti pri objavi podatkov. Tako nikoli ni bila težava, če so bili objavljeni prejemniki socialne pomoči. "Težava je nastala, ko so bili objavljeni prejemniki honorarjev," je spomnil Kovačič in spodbudil dodatno razpravo na to temo.

Štefanec pa je izrazil upanje, da bo Supervizor tudi v prihodnje ostal v pristojnosti komisije. V sklopu aplikacije je med drugim napovedal projekt zajemanja e-računov, ki jih morajo od 1. januarja izdajati državni organi. Tako se bo mogoče prepričati, kateri so organi, ki s proračunskimi sredstvi ravnajo razsipno in kateri pazljivo, je pojasnil. Zatrdil pa je, da dokler bo on vodil KPK, Supervizor ne bo več ugasnil.