V preteklem tednu je novi pravilnik o izvajanju verske duhovne oskrbe v bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah sprožil kar nekaj odzivov. Z očitki proti njemu sta se oglasili zbornica zdravstvene nege in varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Varuhinja pravi, da pravilnik kaže znake diskriminatornega obravnavanja manjših verskih skupin, čeprav niti zakon niti pravilnik ne določata ločnice med večjimi in manjšimi verskimi skupinami. Zadevo v uradu varuhinje še preučujejo. MMC se je pozanimal, kaj pa o njem menijo verske skupnosti, ki jih ta pravilnik pravzaprav najbolj zadeva.

Na Slovenski škofovski konferenci zatrjujejo, da pravilnik pacientom zagotavlja temeljne človekove pravice do verske oskrbe in pripadnikom Cerkva ter drugih verskih skupnosti to tudi omogoča. "Vernim bolnikom so zakramenti v pomoč pri prestajanju dolgih in hudih, morda tudi neozdravljivih bolezni," pojasnjujejo. Delo duhovnikov in drugih pomočnikov v zdravstvenih ustanovah je pri nas ustaljeno in poteka že več desetletij, dodajajo na RKC-ju, zato pravilnik pomeni le pripomoček za jasno opredelitev pristojnosti in dela z medicinskim osebjem.

Po besedah paroh srbske Pravoslavne cerkve v Sloveniji bodo o pravilniku govorili na prihodnjem svetu krščanskih cerkva in do njega sprejeli skupno stališče. "Ne vidim, da bi bilo kaj diskriminatornega do kogar koli. Vedeti pa moramo, da ni isto, če imaš 50 ali 50.000 ali 500.000 vernikov," je izpostavil paroh Peran Bošković.

V skupnost za zavest Krišne so za MMC povedali, da urejanje vprašanja o duhovni oskrbi pozdravljajo, saj je temeljna človekova potreba, duhovna oskrba pa lahko koristi ne samo bolnikom, ampak tudi zdravstvenim delavcem, ki jih lahko razbremeni po psihološki plati. K sodelovanju pri sestavljanju pravilnika niso bili povabljeni, njihovi predlogi pa niso bili upoštevani že v fazi priprave zakona, ki je podlaga za ta pravilnik. "Pravilnik bi moral predvideti rešitev tudi za manjše ustanove z integriranjem mobilnih duhovnikov," so prepričani v skupnosti Krišne.

Budistična kongregacija Dharmaling ima o pravilniku drugačno mišljenje, za MMC so dejali, da je pravilnik v nasprotju s slovensko ustavo, ki opredeljuje ločitev države in verstev. "Ta pravilnik je bil izglasovan in extremis, kot zadnji poskus, da bi katoliške duhovnike vsilili vsepovsod in jih plačali z javnim denarjem," trdi lama Shenphen Rinpoche.

Prakristjani v Univerzalnem življenju pravijo, da duhovniki oziroma posredniki med Bogom in ljudmi, ki izvajajo verske obrede in podobno, nasploh niso potrebni. Dodajajo, da "ne nasprotujemo temu, da imajo pripadniki verskih skupnosti, ki takšne posrednike želijo, možnost izvajanja take verske oskrbe, nasprotujemo pa temu, da se takšna oskrba financira iz javnih financ. Financira naj jo tisti, ki jo želi oziroma njegova verska skupnost, saj so verske skupnosti po ustavi ločene od države."

Glede diskriminatornosti pravilnika so mnenja različna
Proti pravilniku je pretekli teden glas povzdignila tudi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik in zbornica zdravstvene nege, ki pravilnik vidijo kot diskriminatoren, saj ne zagotavlja enake oskrbe vsem pacientom različnih veroizpovedi.

Na očitke Slovenska škofovska konferenca opozarja na OZN, ki o pravici do veroizpovedi oziroma duhovne oskrbe v zavodih navaja upoštevanje merila števila pripadnikov določene veroizpovedi, kar tudi pogojuje zaposlitev duhovnika določene veroizpovedi za polovični oziroma polni delovni čas.

"Varuhinja človekovih pravic je verjetno opazila, da so številke pacientov za pripadnike manjših verskih skupnosti postavljene previsoko," menijo v Evangeličanski cerkvi. Po njihovem bo zato treba iskati rešitev, da ne bo prišlo do "monopola" večje verske skupnosti, tako da bi ta bila deležna "bonitet", ki jih bo omogočal pravilnik.

V Pravoslavni cerkvi pozdravljajo, da varuhinja skrbi za to, da se ne uveljavijo diskriminatorni dokumenti. A paroh Bošković meni, da moramo pustiti, da pravilnik zaživi, in potem se bo po njegovem mnenju pokazalo, ali je diskriminatoren. "Ne vidim, da bi pri tem komur koli bilo kaj onemogočenega. Treba je vedeti, da ni enako, ali nekdo obiskuje 500 ali 1.000 bolnih, nekdo pa le 5 ali 10 ali celo nikogar," dodaja.

Miroslav Tošič iz Skupnost za zavest Krišne pravi, da se z očitki varuhinje človekovih pravic popolnoma strinjajo. "Bog ne gleda, kateri bolnik pripada kateri verski skupnosti," poudarja. Prav zato menijo, da se bolniki morajo sami odločati, kakšno konkretno duhovno oskrbo potrebujejo, in jo poiskati pri tisti verski skupnosti, ki jim jo lahko ponudi.

Tudi v Budistični kongregaciji Dharmaling so prepričani, da je pravilnik absolutno diskriminatoren in namenjen samo služenju glavni Cerkvi, manjših skupnosti pa niti ne omenja.

V skupnosti Univerzalno življenje se prav tako strinjajo, da je pogojevanje določenih pravic državljanov glede na številčnost določene verske skupnosti neprimerno, saj je v nasprotju z ustavo, ki zagotavlja enakopravnost vseh verskih skupnosti, in pri tem nikakor ne omenja kot merilo število pripadnikov.

Vprašanja smo naslovili še na več drugih registriranih verskih skupnosti v Sloveniji, a nam odgovorov niso posredovali.

Ana Svenšek
ana.svensek@rtvslo.si