Janša je Benedikta XVI. prvič srečal na sprejemu po umestitveni maši aprila 2005 v Vatikanu. "Opaziti je bilo, da je novoizvoljeni papež še kot kardinal Josef Ratzinger o Sloveniji veliko slišal iz ust slovenskih rojakov, ki so živeli in delali v Rimu, oziroma v institucijah Svetega sedeža," se je v sporočilu za javnost spomnil Janša.

Po njegovih besedah je bila ne le za Katoliško cerkev na Slovenskem, ampak tudi za državo Slovenijo izrednega pomena odločitev Benedikta XVI., da na ozemlju Slovenije ustanovi tri škofije. "Poleg tega je v času njegovega pontifikata Slovenija dobila tudi svojega kardinala, kar je prav tako prispevalo k prepoznavnosti in dvigu ugleda naše države v mednarodni skupnosti," je opozoril Janša.

Janša je papežu leta 2007 v pogovoru predstavil prioritete slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, Benedikt XVI. pa je izrazil podporo evropskemu integracijskemu procesu, pozoren pa je bil predvsem na vprašanje krepitve medkulturnega dialoga. "Papeža Benedikta XVI. se bomo spominjali predvsem po njegovem spoštljivem odnosu do vseh ljudi in srčni iskrenosti, s katero si je prizadeval za vrednote, utemeljene na sožitju med vero in razumom," se je od pontifikata Benedikta XVI. poslovil Janša.

Stres: Cerkev našega časa potrebuje takega pastirja
V stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani je potekala zahvalna maša za pontifikat Benedikta XVI., ki jo je vodil apostolski nuncij Juliusz Janusz, ob njem pa so bili zbrani tudi slovenski škofje. Nagovor pri maši je imel metropolit in ljubljanski nadškof Anton Stres, ki je kot zapuščino Benedikta XVI. prav tako omenil ustanovitev treh škofij, v Celju, Novem mestu in Murski Soboti, omenil pa je tudi imenovanje kardinala Franca Rodeta, "ki bo med volivci, ki bodo izbirali novega naslednika sv. Petra".

Stres je poudaril, da je Benedikt XVI. svojo službo izpolnjeval s posebno skrbnostjo in odgovornostjo. "Njegova edinstvena intelektualna in teološka usposobljenost ga je k temu še posebej nagibala. Cerkev našega časa tudi potrebuje takega pastirja," je povedal Stres in dodal, da je bistvo papeške službe v ohranjanju krščanske, katoliške identitete.

Vsak papež ima nalogo, da zagotavlja zvestobo Jezusu Kristusu in Benedikt XVI. je to nalogo izpolnil "edinstveno, z vso intelektualno močjo, gorečnostjo in pogumom", je še ocenil Stres. Pogum pri ohranjanju zvestobe je po njegovih besedah še posebej pomemben glede na to, da na Cerkev danes letijo zahteve po različnih prilagoditvah sodobnemu času.

"Obljubljajo nam, da bomo spet napolnili cerkve, če se bomo - na primer - odpovedali obrambi človeškega življenja in dostojanstva človeka od spočetja do naravne smrti ali obrambi družine, utemeljene na zakonski zvezi med možem in ženo," je dejal in dodal, da so zgodovinske izkušnje ravno nasprotne. Prihodnost Cerkve ni v konformizmu, temveč v še zvestejšem življenju po evangeliju, je prepričan. Tudi kriza, v kateri živimo, je po njegovem prepričanju nastala zaradi premajhne zvestobe Jezusu.

Maše se je med drugimi udeležilo tudi nekaj ministrov, ki opravljajo tekoče posle, in sicer Ljudmila Novak, Žiga Turk in Aleš Hojs. Tam sta bila še podpredsednik DZ-ja Jakob Presečnik in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj.

Protest proti financiranju Cerkve
V tem času je na Prešernovem trgu v organizaciji Društva za zaščito ustave in žrtev cerkve peščica ljudi protestirala zoper državno financiranje Katoliške cerkve. "S shodom želimo doseči spoštovanje ustave in prenehanje financiranja predvsem Cerkve z davkoplačevalskim denarjem," je povedala predsednica društva Janja Škrjanc.

S protestnim shodom, podkrepljenim s transparenti, na katerih so bili zapisi "Kaj čakate, ukinite vojaške kurate" in "Cerkev je totalitarna", so protestniki podprli tudi peticijo za popolno obdavčitev Cerkve, ki jo je pripravilo sorodno gibanje Koalicija za ločitev države in Cerkve. Njeno premoženje se namreč ocenjuje na več 1.000 milijard evrov po vsem svetu ter vsaj milijardo v Sloveniji, je dejal predsednik koalicije Herman Graber.