Evropske države praznujejo 9. maj kot dan zmage nad nacizmom in fašizmom, saj se je tega dne leta 1945 v Evropi uradno končala druga svetovna vojna. Ker so partizanske enote takrat vkorakale in osvobodile Ljubljano, je 9. maj tudi ljubljanski mestni praznik.

"Nešteto svobodoljubnih ljubljanskih družin je bilo večer za večerom na delu, da pripravijo zastave in cvetno okrasje, s katerim hočejo pozdraviti zmagoslavno vojsko! Kako urno in veselo so sukale naše gospodinje in njih vnete pomočnice, da pripravijo prihajajočim junakom poslastic, okrepčil in cigaret. Najsi so bile zaloge še tako skromne, nobena zavedna gospodinja in noben še tako strasten tobakar nista hotela zaostati za. tistimi, ki so pripravljali majhne obdaritve za borce junake," je priprave na ta dan opisalo Jutro, eden redkih slovenskih časopisov, ki je še izhajal na naših tleh.

Kapitulacijo podpisali dvakrat
Da se bliža konec štiriletnega trpljenja in bojevanj, so prebivalci Ljubljane lahko slutili. Nacistična Nemčija, ki je okupirala današnje slovensko ozemlje, se je sesedala. Adolf Hitler se je konec aprila znašel v brezizhodnem položaju, Berlin je bil obkoljen, zavezniška vojska je napredovala na vseh frontah. V bunkerju je zato naredil samomor, oblast pa izročil admiralu Karlu Dönitzu. Ta je 7. maja 1945 v Reimsu podpisal kapitulacijo Nemčije ameriškemu poveljniku Dwightu Eisenhowerju, naslednjega dne pa so jo podpisali še v Berlinu sovjetskemu maršalu Georgiju Konstantinoviču Žukovu. Veljati je začela 9. maja 1945.

Ob prvem podpisu 7. maja je dogodek spremljalo tudi 17 novinarjev, ki so obljubili, da bodo o novici še en dan molčali in tako omogočili, da Nemčija kapitulacijo poda še Sovjetski zvezi. Le en novinar se je odločil, da je novica preveč pomembna za javnost in jo je zato objavil isti dan. To je bil Ed Kennedy, novinar ameriške tiskovne agencije The Associated Press, ki je nato dobil odpoved. Vsi drugi ameriški mediji pa so konec vojne v Evropi objavili 8. maja.

Novico najprej objavijo slovenski časopisi v ZDA
Med njimi je bilo tudi kar nekaj slovenskih časopisov, ki so izhajali za izseljence v Združenih državah Amerike. »Truman, Stalin, Churchill danes naznanili nemško kapitulacijo,« se je glasil velik naslov v Enakopravnosti – neodvisnem dnevniku za slovenske delavce v Ameriki, ki je izhajal v Clevelandu. Naslednji dan pa je na prvi strani razglasil: Ljubljana, Zagreb osvobojena! »Ko se bodo čitale te besede, bo Slovenija najbrž popolnoma osvobojena in zavezniški narodi bodo izvojevali največjo zmago v človeški zgodovini. Jugoslovanske čete so osvobodile Slovensko Primorje in se bližajo osrčju slovenskega ozemlja — beli Ljubljani. Srca slovenskih borcev vriskajo od veselja, kajti NAPOČIL JE DAN, o katerem so sanjali in ga prerokovali naši velikani — Vodnik, Prešeren, Cankar in Župančič ter nešteto število narodno zavednih Slovencev, k i so se zavedali vrednosti narodne kulturne, politične, gospodarske in socialne svobode.«

»Evropski narodi vstajajo izpod razvalin,« je sporočal Amerikanski Slovenec. Poročal je tudi o osvoboditvi Trsta in Gorice ter se obenem spraševali, »kaj bo z našim slovenskim Primorjem. Naša zemlja je to. Slovenci jo močijo do blizu 1300 let, če ne morda še dalj, s svojim znojem in krvjo.« Med zapisi na naslovni strani pa se je že našel članek o grozotah, ki so se dogajale med vojno: »Osemnajst urednikov in izdajateljev velikih ameriških listov, ki so bili povabljeni na ogled nemških ujetniških in koncentracijskih taborišč, je v soboto sestavilo, a objavilo posebno spomenico, katero so vsi podpisali in v njej zahtevajo v imenu civilizacije kazen za izvršene zločine od strani nacijskih oblasti.«

Na Slovenskem izideta Jutro in Novi čas
Na Slovenskem sta osrednja dnevnika, ki sta izhajala več kot 50 let, zadnjič izšla konec aprila. Slovenec 27. aprila, Slovenski narod pa je nehal izhajati 30. aprila 1945, oba z novicami o pogumnih zadnjih bojih nacističnih čet. Svoji posebni izdaji sta tako ob koncu vojne izdala le dnevnik Jutro in posebno glasilo Osvobodilne fronte za Štajersko in Prekmurje Novi čas. "Veliki zgodovinski dan osvoboditve praznujemo kot sad naših lastnih naporov, kot zmago štiriletne oborožene borbe, plačilo za težke žrtve in potoke krvi," je zapisal zadnji.

Jutro pa je vzhičeno opisalo občutke ob koncu strahotne vojne: "Kakor da je za nami pot ob grozotnem breznu, stojimo zdaj na novem bregu. In kakor človek, ki je stopil iz noči, prepolne — ne mračnih prividov in sanjskih izrodkov — marveč presunljive resnice trpljenja in poniževanja, strmimo v luč svobode, še omamljeni od njenega žarkega, zlatega blišča."

Na Koroškem bojev konec 15. maja
Osvobojenega je bilo namreč večji del slovenskega ozemlja. Že v prvih dneh aprila je Prekmurje postalo svobodno, 1. maja je bil osvobojen skoraj ves Trst in Slovensko primorje. Sledila je osvoboditev Koroške. V severni Sloveniji pa so ta čas še potekali boji, saj so se poslednje nemške enote vdale šele 15. maja v Pliberku.