Datum začetka pogajanj, ki jih sindikati že zdaj napovedujejo kot "zelo zahtevna", še ni določen. Znan naj bi bil po 15. septembru, na njihov potek pa bo precej vplival tudi sveženj varčevalnih ukrepov, ki bo javnosti predstavljen najpozneje 10 dni za tem: 25. septembra.

Prvi večji sklop bo zajemal dva prejemka javnih uslužbencev, določena v kolektivni pogodbi za javni sektor: povračilo potnih stroškov in dodatek za pripravljenost na delo. Vlada je predloga aneksov h kolektivni pogodbi že posredovala sindikatom, ti pa odgovora še niso pripravili. Do predloga so precej skeptični.
Poenostavitev potnih stroškov
Vlada namreč želi sistem poenostaviti. Iz obstoječe kombinacije kilometrine in cene javnega prevoza bi zadnje izločila in ohranila le kriterij kilometrine pri povračilu potnih stroškov.

"Vlada izločuje možnost, da bi se stroški vračali glede na cene javnega prometa in vse skupaj poenostavlja na kilometrino. To je nenavadno tudi glede na evropske direktive, saj Slovenija dobiva sredstva za krepitev javnega potniškega prometa. To je bizarnost, na katero še ni bilo opozorjeno, ker vlada predlaga prav nasprotno: kilometrino za zasebne prevoze in 'basanje' avtomobilov v mesto," je komentiral vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj.
Tudi tisti del sindikatov javnega sektorja, ki ga vodi Drago Ščernjavič, predloga "tako na slepo" ne namerava podpreti. Od vlade bodo zahtevali temeljito analizo stroškov in obrazložitev predloga.

Pripravljenost na delo kot dežurstvo?
Dodatek za pripravljenost na delo bo vlada enostavno ovrednotila s 50 odstotki urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Tukaj sindikati niso soglasni. Predlog je predvsem posledica ločenega dogovora ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta s Sindikatom policistov Slovenije (Ščernjavičeva skupina), medtem ko Policijski sindikat Slovenije (del Štrukljeve konfederacije) meni, da je treba dodatek ovrednotiti kot dežurstvo.

Kljub temu ni izključeno, da bosta pogajalski skupini vladi podali skupen protipredlog.

Drugi večji sklop pogajanj bo posvečen spremembam v plačnem sistemu javnega sektorja.

"Odprava anomalij" v plačnem sistemu
Vlada je po zadnjem stavkovnem sporazumu zavezana, da se masa plač javnega sektorja v letu 2014 ne bo spreminjala, obenem pa mora vse večje spremembe za odpravo plačnih anomalij predložiti do konca oktobra letos. Podrobnosti vlada še ni razkrila, slišati pa je, da želi preurediti sistem napredovanja in poenotiti ureditev delovne uspešnosti.

Minister: Več fleksibilnosti in poenostavitev
Virant vseskozi poudarja, da gredo spremembe v noveli zakona o sistemu plač v javnem sektorju (besedilo naj bi bilo že pripravljeno) v smer večje fleksibilnosti in poenostavitve. Poleg tega gre tudi za realizacijo odločitve ustavnega sodišča glede drugačne določitve kvoruma za sklepanje in spreminjanje kolektivne pogodbe.

"Potencialno izrazito konfliktno področje"
Štrukelj ocenjuje, da ima vlada namen, da se dolgoročno - tudi če krize ne bi bilo - zniža strošek plač v javnem sektorju. Obdobja napredovanj bi se podaljšala, pogoji zanje zaostrili; posledično bi bilo manj tako napredovanj kot stroškov zanje. To za Štruklja ni sprejemljivo, ker se "škarje gibanj plač v gospodarstvu in javnem sektorju odpirajo; v gospodarstvu zlagoma rastejo, v javnem sektorju pa dosti resno padajo". Sindikalist napoveduje zahtevna pogajanja na "potencialno izrazito konfliktnem področju".

Kdo je kriv za preveč izplačane plače
Več sindikalnega odobravanja je sicer požel predlog drugačne ureditve vračanja preveč izplačanih plač. Virant bi ločil sistemske napake, za katere uslužbenci niso odgovorni, od namernih napak. Štrukelj se s takšno rešitvijo strinja, a poudarja, da podrobnosti ne pozna.