Zaposleni na višjih in visokih šolah ugotavljajo, da ustanove terciarnega izobraževanja postajajo nekakšne nove socialne ustanove. S tem, ko posamezniku omogočijo vpisno mesto na posamezni izobraževalni program, mu omogočijo tudi pridobitev statusa. Ta študentu prinese ugodnosti, kot so zagotovljeno zavarovanje, delo na študentsko napotnico, subvencionirano prehrano in prevoz, štipendijo, bivanje v študentskih domovih in še kaj bi se našlo.

Kot v radijski oddaji Sobotna reakcija (predvajano na Valu 202) ugotavlja novinarski kolega Tadej Košmrlj, je Slovenija po statistikah glede na število študentov v samem evropskem vrhu. Ravno nasprotno pa je na samem repu, ko govorimo o odstotku študentov, ki študij končajo.

Vpisi t. i. fiktivnih ali navideznih študentov, to so tisti študenti, ki se na neko izobraževalno ustanovo vpišejo le zaradi pridobitve statusa, in ne zaradi samega izobraževanja, so najpogostejši na višjih strokovnih šolah. Zakaj? Zato, ker je tam študij najkrajši, traja le dve leti. To pa seveda ni nikakršna ovira, saj ima lahko neki študent s ponavljanjem letnika, pavziranjem, prepisovanjem na višje, visoke ali srednje

šole status tudi do osem let, ne da bi pri tem opravil en sam izpit, kot v Sobotni reakciji razlaga Janja Komljenovič z direktorata za visoko šolstvo.

O problematiki fiktivnih študentov smo se pogovarjali z ravnateljem Višje strokovne šole šolskega centra Celje Alojzem Razpetom, kjer izvajajo štiri višješolske programe: gradbeništvo, strojništvo, mehatronika in logistično inženirstvo.

Kateri program na Višji strokovni šoli šolskega centra Celje je najbolj na udaru za t. i. fiktivne vpise?

Odvisno od prostih mest. Na višjem strokovnem izobraževanju imamo dva vpisna roka. Prvi je spomladanski, preostala prosta mesta pa se zapolnijo še v septembrskem roku, ko se zapolnjuje tudi največ fiktivnih mest.

Kolikšno težavo na vaši šoli predstavljajo fiktivni študenti?
Direktno ne, saj so to študenti, ki pridejo le na vpis, potem pa jih ne vidimo nikoli več. Zato bi lahko rekel, da z njimi tako rekoč nimamo težav.

Nam lahko postrežete s kakšnimi konkretnimi podatki, kolikšen odstotek na vaši šoli predstavljajo takšni študenti?
Načelno lahko že napovem, recimo, koliko fiktivnih študentov se je vpisalo v študijsko leto 2010/2011. To mi povesta dva podatka: njihov EMŠO in zaključni srednejšolski program. Če pogledam nazaj za pretekla leta, pa vem natančno število, saj ti študenti ne opravijo niti enega izpita niti ne kandidirajo s prijavo za opravljanje izpita.

To pa ni tako malo …
… ne, je kar lepa številka.

Ali na splošno opažate upad ali porast fiktivnih vpisov?
Porast.

Vaša stanovska kolegica, ravnateljica na Višji strokovni šoli Lesarske šole v Mariboru Zdenka Steblovnik Župan pravi, da pri njih opažajo upad fiktivnih študentov, saj svoje študente usmerjajo v stroko.
Ja, saj to poskušamo tudi mi. Kolegica je verjetno hotela poudariti, da je pri nekaterih višješolskih programih dodatni kriterij za vpis opravljen preizkus nadarjenosti, ki pa ga fiktivni študenti ne opravljajo, zato jih je tudi manj. Toda, ko so enkrat odprta vpisna mesta, se lahko prijavi kdor koli. To je pravica posameznika, in ta jo tudi izkoristi. Težava je v tem, ker sta visoko in višje šolstvo dva ločena sistema, torej obstajata visokošolski in višješolski vpisni oziroma prijavni sistem. Danes država nima natančnega pregleda, kaj se dogaja na tem področju.

No, pri tem se rado govori tudi o finančni sredstvih, ki jih šola dobi od države za posameznega študenta.
Velikokrat do nas pridejo študenti in nam rečejo: ''Saj je v vašem interesu, da nas vpišete kot fiktivnega študenta, saj za to dobite denar!'' To ni res. Za fiktivnega študenta ne dobimo nič. Pri nas je sistem financiranja tak, da dobimo prvi letnik financiran glede na prehodnost.

Kaj to pomeni?
Denar dobimo le za tiste študente, ki gredo naprej, in za tiste, ki diplomirajo.

Če vas prav razumem, ne dobite nobenih javnih sredstev glede na vpisna mesta, ampak glede na to, koliko študentov opravi letnik?
Da. Financirani smo na prehodnost.

Vprašanje, kakšne koristi imate od fiktivnih študentov, verjetno ni na mestu. Ali pač?
Mi od teh študentov nimamo nobene koristi. Jaz velikokrat rečem, da smo mi druga socialna ustanova. Na splošno pa je ta težava tako na višjih in visokih kot tudi na srednjih šolah.

Lahko poveste, koliko študentov na vaši šoli opravi prvi letnik in koliko jih v istem letu diplomira?
To težko rečem. Pri nas imamo v posameznem programu 70 vpisnih mest za redni študij v prvem letniku. Če pri prehodnosti v višji letnik vključiva tudi fiktivne študente, je ta tam nekje okoli 25-odstotna. Če pa fiktivne odštejem, pa je ta prehodnost okoli 60-odstotna.

Kaj bi se lahko naredilo na tem področju, da bi se takšno stanje vsaj malo stabiliziralo – nekateri omenjajo uvedbo malega delo?
Absolutno. Namreč, ko delodajalci omogočajo delo mladim ljudem samo na študentsko napotnico in nikakor drugače, potem je to edina logična rešitev.

Obstaja še kakšna druga možnost?
Vedno trdim, da to ni težava šolstva. Rešitev je treba iskati predvsem na ministrstvu za delo in socialo. Namreč, pravice do statusa ne podeljujemo šole. Mi samo ugotavljamo, kdo ima pravico do vpisa. Če kandidat izpolnjuje pogoje, ga lahko oziroma ga moramo vpisati. Pravice do statusa pa izkoristijo drugje, in ne na šoli.

Kot kaže, ste v tem položaju šole 'gole in bose'. Ali o tovrstnih zlorabah obveščate pristojno ministrstvo?
Na to težavo smo začeli ministrstvo opozarjati pred sedmimi leti, ko se je to začelo pojavljati. A od takrat se ni zgodilo praktično nič. To socialno težavo se je poskušalo reševati, a kaj, ko prehitro pridejo volitve. Številke brezposelnih pa so seveda veliko lepše, če so ljudje vpisani v šole. Ravno zato imamo v šolah tako lepe številke vpisanih študentov, le študirati ne želijo.

Kakšen pa je odziv ministrstva na podatek, da je na vaši šoli polovica letošnjih vpisov fiktivnih?
To sem že nekje izpostavil - to ni težava šolskega ministrstva. Bil sem zraven, ko smo pisali zakon o višjem strokovnem izobraževanju in smo poskusili to anomalijo odpraviti z zakonom. A to ne gre. To so pač pravice, ki jih imajo in jih tako ne moremo omejevati. Treba je postaviti neke skupne evidence, ki bodo pokazale, kaj je nekdo v življenju iz tega statusa izkoristil naprej.

Vaša rešitev bi bila torej uvedba malega dela in uvedba skupne evidence za višje in visoke šole?
Kakor koli, ravno prej sem omenil, da se študenti ali absolventi prek kvalifikacije vpisujejo v srednje šole, samo da dobijo potrdilo, da dobijo status. To je treba urediti generalno.

Kaj bi za konec še dodali o fiktivnih vpisih?
Joj, naj ga prosim, že čim prej rešijo! Veste, zelo težko je delati na šoli, ko ne vemo, koliko študentov bo v predavalnici in za koliko ur lahko planiram predavatelja, da bo ta obremenjen oziroma sploh zaposlen. Obremenjujoč pa je tudi ves pritisk, saj dobimo na tisoče klicev in elektronske pošte, ko kandidate zanima vpis v kateri koli program. Ko pokličejo, pravijo: 'Ali imate kakšno prosto mesto?' Ko ga vprašam: 'Katero?', mi odgovori: 'Ni važno, kateri koli program!'. Ko potegnete črto, da imamo na visokem in višjem šolstvu toliko in toliko študentov, se moramo zavedati, da je v ozadju ogromno, ogromno sociale. Tudi, ko so bili dogodki okoli parlamenta - verjemite mi, kamenje ni letelo iz rok študentov, torej tistih, ki študirajo!

Iz rok koga pa?
Predvsem iz rok tistih, ki so se "borili'' za status študenta.