Slovensko gospodarstvo bi bilo proti krizi odpornejše, če bi ga učinkovito upravljali, je v študiji ugotavljala Polona Domadenik. A tako na državni ravni kot na ravni podjetij o učinkovitem upravljanju ne moremo govoriti, pomemben dejavnik pa so povezave s politiko, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Te je država v preteklosti "razmeroma učinkovito" prekinila pri malih in srednje velikih podjetjih, a v večjih podjetjih je ostala pomemben lastnik prek posrednih deležev državnih skladov. Pri teh je politika zaznala možnost vpliva in po neuradnih podatkih Domadenikove so člane nadzornih svetov pogosto imenovali na podlagi političnih - in ne strokovnih - meril.

V 251 vzorčenih podjetjih, ki so leta 2010 zaposlovala povprečno 528 ljudi, so imeli nadzorni sveti v obdobju 2000-2010 povprečno 5,31 člana. Skupaj je bilo v povprečnem podjetju 24,5 odstotka članov nadzornih svetov opredeljenih kot "politično povezanih".

Največ politike v energetiki, vodarstvu
Nizek delež politično povezanih članov nadzornih svetov je Domadenikova zaznala v panogah IT, trgovina in proizvodnja, največji delež pa v elektroenergetskem sektorju in podjetjih, ki delujejo v panogi oskrbe z vodo, ta delež pa se strmo povečuje. Leta 2010 je bila več kot polovica članov nadzornih svetov v panogi oskrbe z vodo in ravnanja z odplakami politično povezana, kar kaže na veliko udeleženost lokalnih politikov pri imenovanju članov svetov.

Pri državnih podjetjih tretjina "politike"
Največji delež politično povezanih članov nadzornih svetov je v državnih podjetjih (34,1 odstotka med letoma 2000 in 2003 in 35,3 odstotka med letoma 2009 in 2010), medtem ko so imela podjetja v lasti večjih domačih lastnikov povprečno samo 16 odstotkov povezanih članov. Politična imenovanja so bila pogostejša v podjetjih v lasti delavcev in menedžerjev (23 oz. 20 odstotkov). Najnižji delež politično povezanih članov nadzornih svetov je bil v podjetjih v tuji lasti.

Z imenovanjem enega politično povezanega člana sveta v petčlanski nadzorni svet se produktivnost, kot izhaja iz študije, v naslednjem letu povprečno zmanjša za 2,3, dolgoročno pa za 9,6 odstotka.

Politična korupcija se bo predvidoma zmanjšala, ko se bodo demokratične institucije okrepile in postale sposobnejše kaznovati koruptivna ravnanja. Če pa bo razvoj demokratičnih institucij v "mladih" gospodarstvih počasen in se bo politična povezanost podjetij hitro širila, je morebiti boljša kratkoročna rešitev, da se previdno izvede privatizacija preostalih podjetij v državni lasti, ocenjuje Domadenikova.

Ta je še spomnila, da so menedžerski odkupi in prevzemi podjetij z visokim vzvodom bančnih posojil povzročili visoko stopnjo zadolženosti gospodarskega sektorja. Ker ta ni izpolnjeval obveznosti do bank, je bilo treba z davkoplačevalskim denarjem tri največje slovenske banke dokapitalizirati. Ker pa je bila med letoma 2004 in 2008 rast bruto domačega proizvoda (BDP) povprečno blizu petih odstotkov, kritik niso resno jemali, opozarja Domadenikova.

Študija bo predstavljena na posvetu v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije. Ta je v študiji izračunala, da negativen ekonomski vpliv države na gospodarstvo znaša več kot tretjino BDP-ja (13 milijard evrov) oziroma 6600 evrov na državljana, je še poročal STA.

GZS: Slovenija prva po državnem kapitalu
Raziskava, ki so jo naredili na Gospodarski zbornici Slovenije, kaže, da imajo državna podjetja 40 odstotkov vsega kapitala, kar Slovenijo uvršča na prvo mesto v Evropski uniji, je za Radio Slovenija povedal Goran Novković.

"Glede na to, da državno premoženje upravlja politika, je slovenska vlada največji kapitalist v Evropski uniji v primerjavi z vsemi drugimi vladami," je izjavil.

Masten: Politiko umakniti iz vseh por
Da je največji problem naše države prav slabo upravljanje podjetij, opozarja tudi ekonomist Igor Masten. Privatizacija pa ni edina rešitev za slabo upravljanje. Samoumevno je, da je treba podjetja začeti dobro upravljati. Zato bo imela država višje dividende in tudi podjetja bo lažje prodala, če bo to želela. A pred tem je treba politiko umakniti iz vseh por, zato Masten predlaga, da bi premoženje prepustili tujim upravljavcem.

"SDH naj v upravljanje dobi priznan upravljavec, izbran na mednarodnem razpisu. In ker bo moral izbirati menedžerje, ki ne bodo politični in nestrokovni, bodo morali biti tudi ustrezno nagrajeni," je za Drugo jutranjo kroniko povedal Masten. In dodal, da to še danes omejuje t. i. Lahovnikov zakon.