Na konferenci za novinarje ob prvi obletnici projekta za odpravo sodnih zaostankov do konca leta 2010 Lukenda je Šturm poudaril, da se je težnja po zmanjševanju števila nerešenih zadev začela že l. 2005, prihajajoče leto pa naj bi bilo zaradi popolne uveljavitve ukrepov omenjenega projekta prelomno.

Šturm je ob tem navedel statistične podatke, ki kažejo, da se je število nerešenih zadev l. 2005 znižalo za 7,5 odstotka, v letošnjem prvem polletju pa še za dodatnih 4,8 odstotka. Konec leta 2004 je bilo v Sloveniji 567.000 sodnih zaostankov, od tega 310.000 vsebinskih zaostankov.

Projekt nosi ime po Franju Lukendi, ki mu je Evropsko sodišče za človekove pravice kot prvemu dalo prav v primeru kršitve pravice do sojenja v razumnem roku. Med glavnimi ukrepi za odpravo zaostankov, predvidenimi v okviru projekta Lukenda, so zagotovitev ustreznih delovnih prostorov in dodatno zaposlovanje v sodnem sistemu za določen čas v obdobju od 2007 do 2010.

Šturm je navedel tudi podatke, da je bilo zaradi učinkovitejšega delovanja slovenskega pravosodja leta 2006 skupno razpisanih 227 sodniških mest, bodisi na internem trgu pridobljenih ali nakupljenih pa skupno 17.500 kvadratnih metrov prostorov. V prihodnje bo poleg nadaljnjih korakov k zmanjševanju števila sodnih zaostankov med prednostnimi nalogami tudi informatizacija pravosodnega sistema.

Pospeševalni zakon
1. januarja 2007 pa bodo v veljavo stopila določila zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki med drugim določa možnost nadzorstvene pritožbe strank predsedniku sodišča. Če ta ugotovi, da sodišče odlaša z reševanjem zadeve, lahko predsednik doseže dejansko pospešitev sojenja.

Zakon predvideva tudi rokovni predlog, kar je posebna pritožba, ki jo vloži stranka zoper odločitev predsednika sodišča po postopku nadzorstvene službe. O tej pritožbi odloča predsednik nadrejenega sodišča ali sodnik po njegovem naročilu, ki, enako kot pri nadzorstveni pritožbi, odloča o pospešitvi sojenja.

Zakon predvideva tudi odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki je omejena na 1.198.200 SIT.