
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v aplikaciji Erar prikazuje podatke, ki so pridobljeni od drugih državnih organov.
Pred kratkim ugotovljene nepravilnosti v fazi predhodnih testiranj in grajenja aplikacije, ki je trajala dve leti, niso uspeli identificirati, je na novinarski konferenci dejal predsednik KPK-ja Robert Šumi. Celoten proces pa je po njegovi oceni nehote pokazal na pomanjkljivosti oz. napake pri skrbnikih evidenc oz. v bazah podatkov drugih državnih organov, ki jih prejšnja različica Erarja ni prikazovala. Kar pa je pravzaprav stranski produkt Erarja, meni.
"Predvsem bi rad pomiril slovensko javnost, da zagotovo lahko govorimo, da je Erar vrhunski, kvaliteten in da služi svojemu namenu," je dejal.
Kako zajeti družbe v državni lasti in njihove hčerinske družbe?
Aplikacijo bodo v sodelovanju z drugimi državnimi organi neprestano optimizirali in jo nadgrajevali, da bo vsebovala še več podatkov, ki bodo kazali tudi vse tiste poti javnega denarja, ki jih še ne prikazujejo. To so denimo tokovi denarja znotraj podjetij v državni lasti oz. njihovih hčerinskih družb. "Zagotovo se v naši deželi še vedno vsi ne zavzemajo za to, da bi bila transparentnost maksimalna," je dejal. V idealni državi bi vse, kar je povezano z javnim denarjem, moralo biti transparentno, državne institucije pa bi k temu morale stremeti, je prepričan.
Tudi država bi lahko kot lastnica podjetij prek vlade državnim organom sporočila, naj bodo maksimalno transparentni in naj KPK-ju podajo vse podatke, je dejal Šumi. "Ni dvoma, da je javnost upravičena do tega, da se v celoti razkrivajo poti javnega denarja," je dodal.
Pojasnil je tudi, da KPK nima vzvodov oz. prekrškovnih ali drugih sankcij, ki bi državne organe zavezali k posredovanju podatkov KPK-ju. Šumi zato meni, da bi bilo treba to urediti ob morebitnem spreminjanju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Korak k temu vidijo v tem, da je bila ustanovljena medresorska delovna skupina med KPK-jem in ministrstvom za pravosodje. "Ampak to je zgolj formalni korak, rezultat mora priti v parlamentu," je dodal Šumi.
Poziv vodstvom družb v državni lasti
"Zlasti pomembno bi bilo tudi, da odgovorne osebe v družbah v državni lasti same pristopijo h KPK-ju in izrazijo željo po sodelovanju in po transparentnem razkrivanju denarnega toka. Tega do zdaj še ni bilo," pa je dejal namestnik predsednika KPK-ja David Lapornik.
Napaka pri podatkih o transakcijah Gen-I-ja
Ena od napak po objavi prenovljene aplikacije Erar je bila ta, da je pokazala, da naj bi podjetje Gen-I nakazalo 20 milijonov evrov fizični osebi, a se je izkazalo, da to ne drži, saj so ta sredstva nakazali KDD-ju. Po opozorilu Gen-I-ja so to potrdili tudi na upravi za javna plačila, kjer so priznali, da se je zgodila napaka.
Lapornik je danes (četrtek) ponovil, da je bila transakcija napačno označena kot transakcija fizični osebi. Napake se najpogosteje pojavljajo zaradi napak pri podatkih v namenu nakazila, je dodal. Pristojni organi zadevo še preiskujejo, po koncu preiskave pa bodo javnost obvestili, kakšne so njihove ugotovitve.
"Lahko si pa mislimo svoje"
Pobude za ustavno presojo določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije glede objav na aplikaciji Erar, ki jo je na ustavno sodišče vložilo podjetje Gen-I, pa na KPK-ju ne razumejo kot pritiska. "Lahko si mislimo svoje," je dejal Šumi, a dodal, da so svoje stališče pojasnili tako ustavnemu sodišču kot DZ-ju in vladi, ki sta KPK-ju pritrdila. "Počakajmo na sodbo sodišča," je sklenil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje