Slovenski pokojninski sistem je do zdaj uspel zagotoviti razmeroma varno starost in dostojne prejemke, danes pa se sooča s spremenjenimi okoliščinami, poudarja minister za delo, družino in socialne zadeve.

V pokoj po le 32 letih delovne dobe
Ivan Svetlik je prepričan, da se v Sloveniji upokojujemo prezgodaj, saj povprečna pokojninska doba znaša le 32 let in dva meseca. Zaposlenost starejših je v Sloveniji v primerjavi s preostalo Evropo med najnižjimi, mladi pa v pokojninsko zavarovanje vstopajo prepozno, le redki pred 25. letom starosti.

Prav zato je po njegovem mnenju modernizacija nujna, postopen prehod v nov pokojninski sistem je treba začeti čim prej, nujen pa je tudi premik na drugih področjih, na primer pri zagotavljanju boljših delovnih razmer.

ZDUS: Ohraniti prvi steber
Anka Tominšek iz Zveze društev upokojencev Slovenije je izpostavila potrebo po ohranitvi obveznega pokojninskega zavarovanja, ki bi moraj ostati temeljni steber sistema. Dodala je, da ga ne bi smeli siromašiti na račun drugega in tretjega stebra.

Tajnikar: Živeti od prihrankov
"Kolikor si privarčeval, toliko boš imel," pa je kapitalski sistem razložil ekonomist Maks Tajnikar. Dejal je, da delavec v svoji delovni dobi zbira kapital, ki ga potem črpa kot upokojenec, pri tem pa ni nobene solidarnosti. Temeljni problem tega sistema je po njegovem visoka stopnja tveganja.

"Modernizacija prihaja minuto pred dvanjasto," pa opozarja član skupine za pripravo predloga izhodišč ekonomist Tine Stanovnik. Predlog ima za uravnotežen, a dopušča možnost pogajanja.

Svoje stališče je predstavil tudi predsednik Nacionalnega sveta Invalidskih organizacij Slovenije Boris Šuštaršič. Dejal je, da mora invalidsko zavarovanje ostati v zdajšnjem sklopu pokojninskega zavarovanja, saj sta pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelj socialne varnosti prebivalca. Lučka Böhm, izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa meni, da bi morala pokojninska reforma državljane nagovarjati k racionalnemu vedenju.

Udeleženci predstavitve mnenj so želeli podati odgovore na več vprašanj, povezanih s pokojninsko reformo, med katerimi je tudi vprašanje nujnosti sprememb za zagotovitev dolgoročne finančne vzdržnosti in dostojnih pokojnin in to, ali naj medgeneracijska pogodba ostane kot temelj zagotavljanja socialne varnosti na starost. Prav tako so govorili o tem, ali naj ostaneta polna pokojninska doba in starost pogoja za uveljavitev polne pokojninske dobe in ali so potrebni ukrepi za dvig dejanske upokojitvene starosti.

Javna razprava o pred meseci predstavljeni pokojninski reformi bo potekala le še do konca leta, splomladi naj bi bil pripravljen zakon, veljati pa naj bi začel z letom 2011. Kot poroča Radio Slovenija, so takšni načrti ministrstva za delo, realnost pa je ta, da se vsebinska usklajevanja med socialnimi partnerji sploh še niso dobro začela.

Ne več kot 60 let
Sicer pa je najspornejši del reforme zvišanje polne pokojitvene starosti na 65 let, ki je najbolj razburilo sindikate. Ti so svoje nestrinjanje izrekli že na protestu, opozarjajo pa, da bo naslednji korak referendum. Menijo namreč, da upokojitvena doba ne sme preseči 60 let. Kljub takšnim pritiskom pa je vlada odločna, da glede zvišanja polne upokojitvene starosti ne more in ne bo popuščala.

Ali bomo res sploh imeli pokojnine?
Upokojenci zvišanju dejanske upokojitvene starosti ne nasprotujejo, ne strinjajo pa se z restriktivno politiko malusov. Delodajalci pa so prepričani, da kakršna koli oblika prisile ne bo obrodila sadov. Opozarjajo pa na nujno pomoč države pri zaposlovanju starejših. Velika večina mladih, katere naj bi se reforma najbolj dotikala, pa tako ali tako sploh ne verjame, da bodo kdaj imeli pokojnino.