Kot so zapisali v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja namreč obremenitev učiteljev z dodatno učno obveznostjo dopušča le, če pouka ni mogoče organizirati v skladu s predmetnikom, in ne, ko pouk ni mogoč zaradi manjšega števila zaposlenih učiteljev.

Obremenjevanje da, a le iz zakonskih razlogov
Obremenjevanje učiteljev za največ pet dodatnih učnih ur tedensko je dopustno le iz zakonsko določenega razloga, zato navodilo ministrstva o obremenjevanju, ki je utemeljeno z varčevanjem in se nanaša na daljše odsotnosti ali na prenehanje delovnega razmerja, nima zakonite podlage, menijo v sindikatu.

Dodali so, da je leta 2006 takratna generalna direktorica direktorata za vrtce in osnovno šolstvo Mojca Škrinjar pravilno razumela zakon, da namen zakonske določbe, ki govori o možnosti dodatne učne obveznosti učiteljev, ni obremenjevanje učiteljev do skrajne dopustne mere, ampak zagotovitev zakonske možnosti, da pouk normalno teče.

"V primerih daljših odsotnosti ali prenehanja delovnega razmerja je namreč treba zaposliti učitelja oziroma učiteljico, ki nadomešča odsotnega oziroma upokojenega kolegico oziroma kolega. Tudi iz komentarja k zakonu je očitno, da obremenjevanje 'do maksimalne mere' ne more biti brez posledic za kakovost pouka, kar pa očitno ministrstva in državne sekretarke ne skrbi," so zapisali v Svizu.

Brez službe 65 zaposlenih
Kot je namreč v torek za STA povedala Škrinjarjeva, ki je danes državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, je ministrstvo izdalo navodilo, naj tudi v osnovnih šolah, ko iščejo nove delavce, ne zaposlijo novih, ampak naj "obremenitve zvišajo do maksimalne mere". Hkrati pa naj pogledajo po vseh šolah, ali je denimo mogoče zaposliti katerega izmed učiteljev, ki je drugje odveč. Zaradi manjšega števila vpisanih dijakov bo namreč z letošnjim šolskim letom v srednjem šolstvu brez službe ostalo 65 zaposlenih.

S. B. L.