"Iskreno se opravičujem, tako vam kot slovenskemu narodu, če so moje besede utegnile užaliti čustva vaših sodržavljanov," je Tajani v sredo zapisal v pismu slovenskemu zunanjemu ministru Miru Cerarju, ki ga je zunanje ministrstvo objavilo na svoji spletni strani.

"Verjemite mi, gospod minister, da resnično ni bila moja namera ustvarjati napetosti, še manj pa izražati ozemeljske pretenzije, ki jih moja država tudi sicer nima," je poudaril in pojasnil, da je omemba italijanske Istre in Dalmacije zadevala istrske in dalmatinske izseljence, njihove otroke in vnuke, ki so bili v velikem številu navzoči na nedeljski slovesnosti ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, z Reke in iz Dalmacije v Bazovici pri Trstu.

Tajani je tam izjavil, naj "živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija". V ponedeljek je izrazil obžalovanje, če so bile njegove izjave napačno razumljene, in dodal, da je želel posredovati sporočilo miru. V sredo pa se je po sestanku s slovenskimi in hrvaškimi evroposlanci Evropske ljudske stranke še opravičil za te izjave.

V pismu je zapisal tudi, da je njegovo politično delovanje vedno temeljilo na vrednotah prijateljstva in bratstva ter preseganju preteklih delitev, kar je osnovni gradnik Evropske unije. "Znova želim izraziti svoje prijateljstvo in globoko spoštovanje do slovenskega naroda, o katerem ne gre nikoli podvomiti," je poudaril.

Na njegovo pismo se je že odzval Cerar, ki je na novinarski konferenci po seji vlade potrdil, da je Tajani odgovoril na njegovo pismo. "Predsednik mi ni pisal ponovno, pisal mi je prvič. Opozoril sem ga na popolno nesprejemljivost njegovih izjav in ga pozval k opravičilu. Tajani mi je, kot ste videli, hitro odgovoril, v pismu je zapisal, da se iskreno opravičuje meni in slovenskemu narodu, če je prišlo do kakršne koli trditve, ki bi nas lahko prizadela. Ocenjujem, da je Tajani s tem oblikoval opravičilo, kot smo ga pričakovali. Pomembno je naslednje: da se v prihodnje kaj takega ne ponovi, če bi se pa to zgodilo, se bo treba odzvati še bistveno odločneje," je dejal Cerar.

Cerar je predsedniku Evropskega parlamenta zaradi njegovih izjav v Bazovici pisal v torek, in sicer kljub ponedeljkovemu opravičilu. Pojasnil je, da tedaj ni bilo izrečeno vse, kar pričakuje sam in tudi Slovenija.

Erjavec: Pomembno je, da se je opravičil

Na Tajanijeve izjave se je v Bruslju odzval tudi predsednik stranke DeSUS in obrambni minister Karl Erjavec. Na vprašanje, ali bi moral Tajani odstopiti, kot še vedno pozivajo v SD-ju, je odgovoril, da ne ve, koliko je smiselno, da nekdo odstopi dva ali tri mesece pred volitvami. "Meni se zdi zelo pomembno, da se je opravičil, da je ugotovil, da je naredil napako," je še dejal in ob tem spomnil, da DeSUS obsoja Tajanijeve izjave. Dodal je, da si je težko predstavljati, da nekdo, ki opravlja tako pomembno funkcijo, daje takšne izjave, in poudaril, da bi morali biti evropski poslanci previdnejši pri izbiri predsednika.

Še zlasti bo to pomembno v naslednjem sklicu parlamenta, ko je tam pričakovati "vse sorte, tudi verjetno neke radikalce, ki bi želeli, da se vrnemo v neke druge čase", je opozoril Erjavec in poudaril, da bodo imeli evropski poslanci veliko odgovornost.

Opravičilo tudi Hrvaški

Tajani se je opravičil tudi hrvaški predsednici Kolindi Grabar-Kitarović in hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću. Pismi so v sredo objavili na spletnih straneh hrvaške predsednice in hrvaške vlade.

Mattarella opazil zaostritev tonov v EU-ju

Na nedeljsko slovesnost se je v pismu predsedniku republike Borutu Pahorju odzval tudi italijanski predsednik Sergio Mattarella. Med drugim je poudaril, da s Pahorjem deli zaskrbljenost glede vzdušja, ki ga zaznavamo v Evropi. "Tudi sam ugotavljam namreč zaostritev tonov, manjše upoštevanje drugačnih mnenj in verbalne ekscese, ki ne bi smeli imeti prostora v našem skupnem evropskem domu," je zapisal Mattarella in poudaril, da ta "skupni evropski dom" predstavlja "edino konkretno in stvarno perspektivo za mir, varnost in blaginjo naših narodov".

Poudaril je, da je bil dan spomina v Italiji vzpostavljen predvsem z namenom spomina na "veliko tragedijo, ki je prizadela posameznike, družine in skupnosti" v obdobju od konca druge svetovne vojne do hladne vojne. "Gre za počastitev žrtev in sočustvovanje z družinami tistih, ki so morali zapustiti domove, in za solidarnost, ki jim je Italija v prvih letih po koncu vojne ni zagotavljala," je zapisal Mattarella.

"Dan spomina ni bil nikoli dogodek 'proti' nečemu," je zatrdil italijanski predsednik, ampak dogodek, s katerim naj bi med drugim s prijateljskimi državami Slovenijo in Hrvaško poudarili skupno zavračanje vseh totalitarnih ideologij, skupno potrebo po doslednem spoštovanju pravic posameznikov in skupno zavračanje nacionalističnih ekstremizmov. Kot je spomnil, je v nagovoru ob prazniku to izpostavil tudi sam.