"Vrh zavezništva poteka v znamenju vrste odločitev, ki bodo pomembne za varnost v Evropi. Predvsem gre za potrditev enotnosti zavezništva, njegove odvračalne vloge, krepitev obrambnih zmogljivosti, zelo pomembna pa bo nadaljnja tako finančna kot vojaška podpora Ukrajini," je poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, ki je v prestolnico ZDA prispela z obiska v Braziliji.

Dva odstotka BDP-ja morda do leta 2030

Kar se tiče javne porabe za vojsko, ki v zadnjem obdobju narašča v večini držav članic, je Fajon dejala, da si Slovenija na vsak način prizadeva zagotoviti dva odstotka BDP-ja za obrambo najpozneje do leta 2030.

Sorodna novica Golob: Do Šarčevega odhoda v Bruselj ne bomo iskali novega obrambnega ministra

Pogajanja o potrditvi zagotovil za nadaljevanje pomoči Ukrajini in njenem približevanju Natu še potekajo in bodo del sklepne deklaracije vrha v četrtek, je dejala in omenila, da bosta ameriški predsednik Joe Biden in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v sredo gostila vrh z voditelji držav, ki so podpisale varnostne sporazume z Ukrajino.

"Pogajanja o varnostnem sporazumu so pri koncu in predvidoma bo to na vladi v sredo, zato pričakujemo povabilo na ta vrh tudi za Slovenijo," je dejala ministrica in pozneje dodala, da je to sicer vprašanje za premirja Goloba.

Sorodna novica V ruskem napadu poškodovana otroška bolnišnica v Kijevu. Zelenski obljubil povračilne ukrepe.

V znamenju novega napada Rusije

"Vrh se začenja v znamenju novega grozljivega napada ruskih sil na Ukrajino, ki ga je naše ministrstvo odločno obsodilo. Gre za očitno hudo kršitev mednarodnega humanitarnega prava, in to se mora takoj končati," je po enem hujših napadov na Kijev, ki je terjal več kot 20 žrtev, raketa pa je zadela tudi otroško bolnišnico, poudarila ministrica.

Glede Natove pomoči Ukrajini je dejala, da bo Slovenija prispevala, kar lahko. "Zavezali smo se, da bomo vsako leto prispevali pet milijonov evrov," je pojasnila.

Očitno vprašanje, ki se glede prihodnosti zavezništva postavlja vsem udeležencem vrha, je to, ali razmišljajo o prihodnosti po morebitni zmagi republikanca Donalda Trumpa na ameriških volitvah. Ta možnost narašča zaradi sporov znotraj demokratske stranke, ali naj 81-letni predsednik ZDA Joe Biden odstopi od kandidature.

"Seveda intenzivno spremljamo, kaj se dogaja. Ne skrivam, da so demokrati v resnih težavah, in čas bo pokazal, kaj se bo zgodilo. Ampak Slovenija bo sodelovala s tistim, ki bo predsednik ZDA in bo krepila severnoatlantske odnose. Seveda so sporočila, ki jih pošilja kandidat Donald Trump Evropi, nehvaležna in skrb vzbujajoča. Vidi se, da je Amerika zelo razdeljena, in čas bo pokazal, kakšen bo izid volitev," je še dodala Tanja Fajon.