Dve leti po tem, ko je ljubljansko okrajno sodišče odločilo, da so Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič krivi "kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov", je ustavno sodišče obsodilne sodbe razveljavilo in vrnilo na prvo stopnjo v ponovno odločanje.

Kaj pomeni takšna ustavna odločitev, kaj je bil vzrok zanjo in kako se bo zadeva Patria razpletla?

Gostje Boštjana Anžina v studiu so bili tokrat ustavni pravnik Rajko Pirnat, nekdanji ustavni sodnik Lovro Šturm, upokojeni kriminalist Jakob Demšar, zagovornik Ivana Črnkoviča Dejan Markovič, komentator Dela Peter Jančič in novinarka Večera Damjana Žišt.

Jančič: Sum o politični zlorabi pravosodja
Zastavlja se vprašanje, zakaj je redno sodstvo kljub vsem strokovnim opozorilom vztrajalo prav do konca, se je vprašal Jančič, saj je tako nastal sum, da je bila celotna zadeva zlorabljena v politične namene. Novinar je poudaril, da je napako očitno naredilo tožilstvo, saj je iz korupcije naslikalo takega "bavbava", da je v pregonu očitno dovoljeno iti mimo pravil. Jančiču se zdi sporno tudi to, da so logiko sprejeli na kar treh stopnjah sodišč, kar je z "dobro odločitvijo" naposled ustavilo ustavno sodišče.

"Naj tožilstvo poišče svoje napake"
Žistova je poudarila, da so nastale nepopravljive posledice, ne glede na morebitne pozneje vložene tožbe za odškodnine, saj nobena odškodnina ne more nadomestiti niti enega dneva v zaporu, kaj šele mesecev. Tožilstvo pa je opomnila, naj se zdaj namesto obtoževanja zunanjih kritikov, da napadajo pravosodje, raje zazrejo vase in poiščejo, kje so ravnali napak.

Šturm: Najusodnejše kršitve ustave, človekovih pravic
Šturm je izpostavil tri vidike. Za odločitvijo stojijo prav vsi ustavni sodniki, razen enega, ki se je samoizločil, zato je odločitev zelo trdna in vsekakor ni politična, je povedal. Druga je opozorilo ustavnega sodišča, da ni le Masleša ravnal pristransko, temveč je to pristranskost podprlo celotno vrhovno sodišče - celotna obča seja (razen štirih glasov proti). "Tretje, nikakor ne gre za razveljavitev proceduralnih okoliščin, temveč najusodnejše kršitve ustave in človekovih pravic," je izjavil.

Zagovornik Markovič je izpostavil dejstvo, da je nekoč obsojena trojica zdaj spet nedolžna, in da bo nedolžnost dokazala tudi v morebitnem ponovljenem postopku.

Pirnat: To so novi, visoki standardi
Pravnik Pirnat je spomnil, da je odločitev ustavnega sodišča z vidika pristranskosti Masleše pričakoval. Z drugega vidika, vprašanja konkretizacije vidikov kaznivega dejanja, pa je po njegovem mnenju ustavno sodišče vzpostavilo nov standard, ki bo otežil pregon kaznivih dejanj. Očitno ne zadošča več, da se o dejanju sklepa z nekim krogom dejstev in dokazov, je ugotavljal.

Demšar: Policija bo imela nove izzive
Upokojeni kriminalist Demšar je povedal, da so njegovi nekdanji kolegi v policiji postopek peljali v sodelovanju s tožilstvom in na podlagi signalov, ki so prišli iz tujine, zato očitkov o "kuhinji" ne more biti. Ustavno sodišče pa je v tem primeru postavilo "izjemno visoke standarde", zaradi katerih bo policija pri pregonu korupcije postavljena pred nove izzive.

Demšar je še poudaril, da mora biti kritika pravosodja in policije dovoljena, ampak naj bo strokovna in temelji na dejstvih. Sam je imel občutek, da je kritika v tej zadevi pogosto prestopila meje in temeljila na zmerjanju in populizmu.

Bi moral Masleša oditi?
Šturm je mnenja, da bi moral Masleša zagotovo oditi, tako zaradi kritike ustavnega sodišča kot tudi zato, ker se je vrhovno sodišče "osmešilo". "Tako predhodne stopnje kot vrhovno sodišče so sprejeli sodbo, ki je očitno defektna," je izjavil nekdanji ustavni sodnik in dodal, da je kršitev načela zakonitosti izjemna in tako resna, da si tega večinoma niso privoščila niti nekdanja jugoslovanska sodišča v zmernejših letih države.
Pirnat dvomi, da bi lahko bil primer razlog za njegovo razrešitev, torej vse ostane na Masleševih ramenih. Žistova je spomnila, da to ni "prva zadeva, ki mu visi na glavi", sama bi počakala, da morda predsednik vrhovnega sodišča sam povleče to potezo.

Kdaj zadeva zastara
Pirnat ob predpostavki, da se ustavno sodišče obravnava kot izredno pravno sredstvo, ocenjuje, da je z današnjim dnem začel teči nov, dvoletni zastaralni rok. Markovič se s tem ni strinjal in je mnenja, da je treba uporabiti določbe iz kazenskega zakonika, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja. Tega pa je treba uporabiti zato, ker je za obdolženca ugodnejši, je dodal. Peter Jančič je spomnil, da sta imela v dveh ločenih mnenjih ustavni sodnik in ustavna sodnica različni stališči, zato je vprašanje tudi strokovno še odprto.

Za Šturma je to vprašanje irelevantno, saj iz odločitve ustavnega sodišča izhaja, da ne more biti drugega epiloga kot zavrženje obtožnega akta ali pa oprostilna sodba. Za to pa je več kot dovolj časa, je dodal.

So se pa vsi udeleženci strinjali, da mora priti do sodnega epiloga in da bi bilo zastaranje najslabši scenarij.