Vlado Miheljak opozarja, da novega zakona, ki bi - da je to potrebno, so se strinjali skoraj vsi - urejal študentsko delo, še nekaj časa ne bo. Zmagovalci tega referenduma po njegovem mnenju niso študenti niti sindikati, ampak študentske organizacije, ki bogatijo na račun študentskega dela. Matevž Tomšič je po drugi strani poudaril, da je izid za vlado neprijeten tudi zato, ker je zakon o malem delu nastal pod pokroviteljstvom ministra za delo Ivana Svetlika, ki velja za paradnega konja te vlade in najbolj sposobnega ministra.

Kratek komentar volilnega izida:
Miheljak: Volilni izid je takšen, kot se je pričakovalo, glede na upoštevanje realne volilne udeležbe. Tri četrtine volivcev proti in četrtina za je neko realno razmerje za takšno volilno udeležbo, ki bo najbrž okoli 30 odstotkov. Ta volilna udeležba je nizka, a pri referendumih je pač tako, da volijo zainteresirani, in tokrat so bili zainteresirani nasprotniki zakona. Povedal sem že, da gre za zanimivo koalicijo, kjer so se združili neoliberalci, anarhisti, sindikalisti, politični predstavniki upokojenskega interesa.

Tomšič: Volilni izid je pričakovan, je pa razlika večja, kot bi lahko človek sklepal na podlagi anket, ki so bile opravljene v zadnjih tednih pred referendumom, čeprav jih je velika večina napovedovala, da bo zakon o malem delu na referendumu zavrnjen. Precej podobna je razlika kot na referendumu o RTV SLO in je tokratni referendum na neki način kar repriza referenduma o RTV SLO. Vlada je podoživela podobno prepričljiv poraz, kot ga je na referendumu o RTV-ju.

Kje so vzroki za vse našteto? Sprejema vlada slabe zakone ali opozicija pretirava z referendumi?
Tomšič: To je povezano predvsem z nizko podporo, ki jo vlada uživa v javnosti, zaradi tega ničesar resnega ne more spraviti skupaj, ne da bi bilo potem to na referendumu zavrnjeno. Tega referenduma ni sklicala opozicija, ampak je šlo za zbiranje podpisov. Zakon o preprečevanju dela na črno je druga zgodba, bomo videli, kako se bo s tem. Pri tem referendumu pa je na eni strani stanje takšno, da vlada uživa rekordno nizko podporo, tudi če sprejema res dobre zakone, ima težave, sploh pa pri takih, kot je zakon o malem delu, ki je bil deležen številnih kritik z različnih strani. Na eni strani so kritike sindikatov, študentskih organizacij, na drugi pa liberalno usmerjenih ekonomistov, vsi so poudarjali, da je zakon slab za študente, zaposlene in podjetja. V tem smislu zakon ni bil prepričljiv. Podobno se lahko zgodi tudi zakonu o preprečevanju dela na črno, ki vsebuje nekatere bistveno manj življenjske rešitve, kot zakon o malem delu.

Miheljak: Težko je komentirati, ali je bil zakon dober ali slab, večina ga je ocenila za slabega, je pa v ozadju zagotovo interes. Interes študentskih organizacij, tistih, ki se redijo na račun študentskega dela. Moja ocena je, da je najslabše tako, kot je, in tako bo ostalo še nekaj časa. Težko rečem, ali je bil predlog zaokrožen, to, kar pravi zdaj potencialni zmagovalec Dušan Semolič (ZSSS), da se bo zdaj treba usesti in narediti boljši predlog. Tega boljšega predloga zelo dolgo ne bo. Tako, kot je zdaj, ta status quo, bo ostalo. Edini pravi zmagovalci, to niso sindikati, to niso študenti, ki zdaj nepriviligirano vstopajo na trg delovne sile, ampak bodo tisti, ki so živeli predvsem od študentskega dela, ker v populaciji malega dela največji delež predstavlja študentsko delo. Oni bodo še naprej živeli na privilegijih, ki jih proizvajajo na račun študentskega dela, študenti pa so bili nagovorjeni uspešno in s strani tistih, ki so hoteli narediti proti študentskemu delu, uspešno.

Kampanja je bila - še posebej v zadnjih dneh - izrazito proti malemu delu. Ko sem se sprehodil po mestu, kot da je samo ena opcija - proti malemu delu. Vlada in tisti, ki so ocenjevali, da je zakon dober, so to slabo posredovali javnosti in to do nje ni prišlo. Vedno je tako, ljudje povedo svoje in tisto obvelja. Menim pa, da je iluzija, če kdo meni, da se bo na hitro našel boljši zakon in boljša rešitev. Te rešitve še dolgo ne bo. Ta vlada je že krepko pokurila vse poskuse, svoj reformni potencial. Vlada ta čas nima nobene avtoritete in zato ne more ničesar predlagati, da bi bilo sprejeto. Celo tisto, kar bi bilo nesporno ljudem v korist. Opozicija izkorišča možnost referendumov. Referendumi so sami po sebi problem. Treba bi jih bilo na novo definirati, a to ni zgodba za današnji večer. Bi ga bilo treba močno omejiti. A to je drug problem. Ne more se volilnega neuspeha reševati s problemom referenduma. Referendum je zdaj bil, vlada pa ni dobila podpore. To je bilo izrazito glasovanje za vlado in proti vladi.

Lahko na podlagi izida tega referenduma napovedujemo tudi izide referendumov o pokojninski reformi in zakona o preprečevanju dela na črno?
Miheljak: Mislim, da lahko. Ne vem, če bo tako velik razpon, verjetno pa bo podoben rezultat in bosta zakona, tako pokojninska reforma kot tisti o preprečevanju dela na črno, zavrnjena. Racionalni argumenti ne štejejo prav veliko pri tovrstnih razpravah. Na dolgi rok so po mojem mnenju največji poraženci tisti, ki danes odpirajo šampanjce.

Tomšič: Avtomatično ne, če pa pogledamo zadnje ankete, ki so bile opravljene in se je ljudi spraševalo tudi o pokojninski reformi, se je pokazalo, da je večina ljudi nenaklonjena pokojninski reformi in da bo tudi tukaj imela vlada izjemno težko delo, da ne rečem misijo nemogoče, prepričati ljudi o podpori te pokojninske reforme.

Zakon o malem delu je že drugi vladni zakon, ki je v kratkem času padel na referendumu. Ali bi moral kdo sprejeti politično odgovornost?
Tomšič: To je stvar tistih, ki tvorijo izvršno oblast, tu ni nekega avtomatizma. Bi pa bilo normalno, če se vladi to dogaja skorajda po tekočem traku – da izgublja referendume s takšno razliko – je to dokaz, tudi tistim, ki zakone pripravljajo, da je z njimi nekaj narobe. Da svojega dela ne opravljajo tako kvalitetno. Zadeva je neprijetna za vlado tudi zato, ker je nastala pod taktirko ministra Ivana Svetlika, ki je veljal za enega paradnih konjev te vlade, enega najsposobnejših in kompetentnih ministrov. In je s tem referendumom kljub temu dosegel tak neuspeh.

Miheljak: Politična odgovornost je takšna populistična floskula. Gre za to, ali je zakon dober ali slab. Vlada za tem zakonom stoji. Ona je dobila pred dvema letoma in pol mandat za delo in sama si delo tako predstavlja. Volivci bodo na koncu naredili rekapitulacijo. Vlada je delala to, kar je napovedovala, slabše bi bilo, če ne bi. Zdaj je očitno, da ne bo imela podpore pri svojih reformah, a zato ni nobenega razloga, da bi morala sprejeti odgovornost. Drugo bi bilo, če bi nekdo izsilil referendum, v tem primeru pa ni sama zahtevala referenduma. Če bi ga in bi padel, pa bi bilo drugo. To je politika te vlade.