NSi bo po Toninovih besedah v kampanji pred junijskimi volitvami pokazal, da misli resno pri odpravljanju vseh ovir, ki "Sloveniji preprečujejo, da bi postala država priložnosti in zadovoljnih ljudi". "Naša kampanja bo blizu ljudem, šli bomo od srca do srca," je dejal na novinarski konferenci pred petkovim začetkom kampanje, na kateri so predstavili tudi svoj kombi.

"Če kdaj, potem prav zdaj Slovenija potrebuje razvojno vlado," meni Tonin. Kot ključne točke je naštel spremembo zdravstvenega sistema, da bo dostopen vsem, izboljšanje poslovnega okolja, saj bi z nižjimi davki lahko prišli do več proračunskih prilivov, in reformo sodstva, s katero bi vzpostavili več pravičnosti.

Po Toninovem mnenju tokrat ne bo toliko pomembno, kdo bo zmagal na volitvah, ampak zlasti to, katere stranke se bodo uvrstile od tretjega do petega mesta, saj bodo te "odločale, ali bo Slovenija imela razvojno vlado ali ne". "Razvojne vlade - pa naj bo to z desnimi ali levimi strankami - ni mogoče oblikovati brez Nove Slovenije," je prepričan Tonin.

Računajo na koalicijo
Kot je poudaril, si NSi želi biti del razvojne vlade in je pripravljen tudi prevzeti za njih ključne resorje, za katere imajo že kandidate. To so ljudje, ki v stranki tudi vodijo strokovne odbore, in sicer Matjaž Trontelj za področje zdravstva, Pavel Reberc za področje gospodarstva in Janez Pogorelec za področje pravosodja. "To so potencialni kandidati, ali bodo na koncu ministri, je odvisno tudi od koalicijskega usklajevanja in aritmetike," je dodal.

Tudi Toninova predhodnica Ljudmila Novak je poudarila, da je za Slovenijo dobro, da je NSi v vladi, saj naj bi imeli rešitve za mnoge izzive. Omenila je tri področja, na katerih bo sama še naprej dejavna, to so izobraževanje, kultura ter Slovenci v zamejstvu in po svetu. Poslanka Iva Dimic pa je poudarila tudi pomen vzpostavitve pravične družinske in socialne politike.

Na novinarski konferenci so predstavili tudi nekatere kandidate na letošnjih volitvah. Kot je pojasnil Ilc, je na listi NSi-ja 85 kandidatov, ki kandidirajo v vseh 88 okrajih. Med njimi je 40 odstotkov žensk, 72 odstotkov pa jih ima fakultetno izobrazbo ali višjo. Najstarejši kandidat ima 67 let, najmlajša dva pa 24. Skoraj 40 odstotkov kandidatov je starih do 40 let, sicer pa je povprečna starost 45,5 leta.