Pogovor sta vodila Rosvita Pesek in Igor Bergant.

Predsednik SDS-a Janez Janša je na digitalnem družbenem omrežju X pojasnil, da v SDS-u nikoli "nismo potrdili udeležbe na današnjem "Pogovoru z opozicijo" na RTV Slovenija. Vseeno so jo napovedovali."

TV Slovenija je pred tem opravila pogovor s predsednikom vlade Robertom Golobom, dostopen je tukaj.

Igor E. Bergant: Slišali ste intervju s predsednikom vlade. Njegova stališča – najbrž o vseh vprašanjih – poznate. Vas je kar koli morda presenetilo, presunilo?
Presenetilo me je to, da me pravzaprav ni nič presenetilo. Da v tem intervju nisem slišal ničesar novega, česar že ne bi slišal v preteklosti. Vsekakor pogrešam nekoliko več vizije. Od predsednika vlade, ki vodi državo, vsekakor pričakujemo, da bo natančno vedel, kam bo državo peljal v prihodnjem letu 2025. To je tista glavna stvar, ki sem jo pogrešal. Veliko težav s samim sabo, s svojo vlado, kar pa je vedno končni produkt, rezultat novih obrazov, ki so nevešči politične obrti.

Rosvita Pesek: Začnimo pri najbolj aktualnem dogodku, ki izhaja iz pretekle Tarče, namreč, dogajanju v centru za varovanje. Vzemimo izjave direktorja policije Jušića: 30 let je isto, nič se ni spremenilo, vse to je neko zatečeno stanje. Tudi vi ste bili minister, bili ste v prejšnji vladi. Kako je s tem centrom za varovanje? Ali ste tudi vi takrat zaznali take napake in take usodne stvari, kot se dogajajo zdaj?
To so zelo slabi izgovori. To moram reči in zelo jasno povedati: če po teh zadevah, ki so bile predstavljene v Tarči, ne bo odšel direktor policije in pa notranji minister, potem smo čisto navadna banana republika. Če smo zelo natančni, je državna tožilka povedala, da so jo nepooblaščeno nadzorovali. V demokratičnih državah je možen nadzor samo s sodno odredbo, tajno sledenje in opazovanje. Njeno zgodbo, da ne gre samo za neko tožilkino kaprico, je potrdil tudi njen varnostnik. V vsaki normalni demokratični državi bi se tresla cela gora. Ne samo, da bi odšel notranji minister, po nekaterih državah bi odšel celo predsednik vlade. Pri nas pa, kot da se ni nič zgodilo. Ko sem bil sam varovana oseba, lahko govorim o svoji ekipi samo o superlativih. Informacije niso nikamor odtekale, svoje delo so odlično, profesionalno opravili in lahko trdim – vsaj za tisti del, ko sem bil varovana oseba – dvakrat kot predsednik državnega zbora in kot obrambni minister –, da me je varovala dvakrat ista ekipa in smo svoje delo vrhunsko opravili ter sem jim za to danes zelo hvaležen.

Sorodna novica Golob: Imamo cele stanovanjske objekte, ki so pokupljeni in prazni. Taka stanovanja bodo obdavčena.

Igor E. Bergant: Del pogovora je potekal tudi o zaupanju oziroma nezaupanju v ključne institucije slovenske države. Ali vi zaupate slovenski policiji? Ali vi zaupate slovenskemu pravosodju?
Zaupam slovenski policiji, ne pa njenemu vodstvu. Prepričan sem, da je v slovenski policiji ogromno dobrih, srčnih, predanih policistov, ki svoje delo kakovostno opravljajo. Je pa najverjetneje tudi njim težko opazovati to skorumpirano in slabo vodstvo, ki na neki način jemlje verodostojnost policiji. Zato bi bilo seveda za dobrobit policije ... Če že predsednik vlade ne želi nič drugega, potem naj vsaj ohrani ugled policije in naj ukrepa zavoljo verodostojnosti policije. Kar se tiče pa samega sodstva: s sodstvom so problemi. Problem je, ker je to sodstvo edina veja oblasti, ki ni doživela resne tranzicije po prelomu leta '90. Tako zakonodajna kot izvršna sta jo. Imamo ogromno sodnikov, ki služijo predvsem svojim nadrejenim, ne pa zakonu in ustavi, zato se čudim, da nekateri na te stvari zgolj opozarjajo in se nad tem čudijo. Mislim, da smo kot politiki dolžni ukrepati in ukrepa se lahko le tako, da stvari spreminjamo na samem začetku, to pa je pri imenovanju sodnikov. Pri imenovanju sodnikov je potrebna sprememba. Sprememba je potrebna pri sestavi sodnega sveta in pri načinu odločanja. Tukaj je bila v preteklih letih podana pobuda, ki jo je podpirala tudi Nova Slovenija, da bi sodni svet imenovali tako, da bi bili potrebni tudi glasovi opozicije. S tem bi vzpostavili širše družbeno soglasje in s tem prišli tudi do kakovostnejših sodnikov, kar bi na dolgi rok pomenilo boljše sodstvo.

Sorodna novica Razkritja nepravilnosti v policiji

Rosvita Pesek: Po javnomnenjskih anketah, recimo Eurobarometra, smo Slovenke in Slovenci postali precej nezaupljivi do Evropske unije, nezaupljivi do vlade in do parlamenta. Dve tretjini vprašanih sta menili, da se dogodki pri nas ne odvijajo v pravo smer. Če kdo postavlja alternative, je to opozicija. Kakšno alternativo pravzaprav postavljate? V kakšnih razmerjih, dogovorih, morebiti razmišljanjih ste po volitvah s SDS-om? Morebiti s stranko gospoda Lotriča, ki nastaja? Z upokojenci, z Logarjevo stranko. Kje je alternativa obstoječi oblasti?
Alternativa obstoječi oblasti že danes v Sloveniji obstaja, ena izmed njih je tudi Nova Slovenija in seveda tudi nekateri preostali. Bistveno je, da po naslednjih volitvah dobimo stranke, ki bodo vešče politične obrti in ki bodo znale spreminjati stvari v državi, kar pomeni, da bo nujno treba znižati davke. Da bo nujno treba začeti spravljati v red naš zdravstveni sistem, tako da bodo pacienti prišli do zdravnikov takrat, ko bo to potrebno, in ne nazadnje, da se bodo ljudje počutili varne v tej naši državi. Slovenke in Slovenci so skromni, ne zahtevajo veliko, terjajo pa, da imamo učinkovito vlado, ki bo lahko njihove želje tudi uresničevala v političnem sistemu.

Igor E. Bergant: Kako trden je po vašem mnenju desnosredinski blok? Ali še vedno konkretno velja vaša izjava, da z Janezom Janšo kot predsednikom vlade v naslednjo morebitno vlado ne boste šli? Ali se morda na desni sredini ustvarjata dva bloka, ki sta si konkurenčna?
Ključno je, da se vprašamo, kaj si želimo po naslednjih volitvah. Če bomo stavili samo na enega kandidata za predsednika vlade na desni strani, bo to zagotovo pomenilo peti obraz tudi po naslednjih volitvah, ker samo en kandidat sproži veliko mobilizacijo na levi strani in ta mobilizacija enostavno pripelje do tega, da niso pomembni izidi leve vlade, da vsaka leva vlada lahko brez večjih težav odnese in se osredotočajo samo na to, da ne bo Janez Janša. Zato si s svojimi somišljeniki želim, da bi enostavno vzpostavili neko politično koalicijo, ki bi bila na desni sredini sposobna preiti prek 20 poslancev in s tem vzpostaviti možnost za drugačno desnosredinsko vlado, ki se bo osredotočala na prihodnost in ki se bo resno ukvarjala z izzivi, ki čakajo Slovenijo v prihodnosti.

Igor E. Bergant: Omenili ste svoje politične želje. Eno so želje, drugo je realnost. Še enkrat ponavljam zelo konkretno vprašanje: ali še vedno velja vaša zaveza, da z Janezom Janšo ne boste politično sodelovali, če bo predsednik morebitne naslednje vlade?
Kot sem povedal, si ne želim, da bi tudi po naslednjih volitvah imeli peti novi obraz. Zato je zame edina opcija, da naredimo vse, kar je v naši moči, da zgradimo kandidata, ki bo sposoben oblikovati novo vlado po naslednjih volitvah. To je, mislim, najmanjša stvar, ki jo lahko naredimo za to, da bo Slovenija v prihodnosti drugačna.

Rosvita Pesek: Peti mesec ste poslanec v Bruslju in Strasbourgu. Slovenija še ni pripravila pokojninske reforme, pa tudi reforme trga dela ne, k čemur se je zavezala, to pa tudi pomeni, da bomo pozneje, verjetno šele prihodnje leto, upravičeni do izplačil iz bruseljske blagajne, iz tako imenovanega mehanizma za okrevanje in odpornost. Tudi ko gre za kohezijska sredstva, smo čisto na repu pri črpanju. Minister Boštjančič iz tega ni delal velike zgodbe. Rekel je, da bomo pač oddali zahtevek prihodnje leto. Gre to tako preprosto? V Bruslju letos nismo oddali, bomo pač prihodnje leto in bo vsota enaka?
Tukaj se kaže vsa neučinkovitost sedanje slovenske vlade. Zaradi zaostalih reform so ogrožene tudi evropske milijarde, kar se mi zdi izrazito neodgovorno. Evropska sredstva, ki so po covidni krizi na razpolago za to, da bi okrepili našo družbo, da bi zgradili boljšo državo, enostavno ostajajo neporabljena zaradi tega, ker Slovenija, zlasti njena vlada, ne opravi svoje domače naloge. Če bi napravili te reforme, bi najprej koristili sebi, nato pa tudi celotni državi, seveda bi s tem tudi pridobili evropska sredstva.

Igor E. Bergant: Omenili ste, na kakšen način bi reševali izzive Slovenije, recimo z nižanjem davkov. Ampak pred Slovenijo so strahoviti izzivi, o katerih smo se pogovarjali tudi s predsednikom vlade. Omenimo samo vzpostavitev delujočega ali še bolje delujočega zdravstvenega sistema, dolgotrajne oskrbe, energetike. Čakajo nas velike naložbe v takšne ali drugačne rešitve. Veliko je starih grehov, vključno s Tešem – tudi tu govorimo o milijardah. Govorimo tudi o varnosti in nujnosti, da povečamo izdatke tako za lastno kot tudi kolektivno obrambo. Vprašanje vam: če pravite, da predsednik vlade nima vizije, ali imate vi vizijo, kako vse to, kar si želimo, dejansko tudi uresničiti s številnimi vlaganji, z za zdaj še neustvarjenimi? V čem se vaša vizija razlikuje od drugih?
Predvsem to, da je treba dati Slovencem možnost, da delajo. Ker Slovenci so zelo učinkoviti, zelo sposobni, če jih ne zavijaš z davki in če jih ne maltretiraš, potem bodo svojo nalogo vedno dobro opravili. Tudi naša prejšnja vlada je dokazala, da se tudi z znižanjem davkov lahko v proračun nabere več proračunskih prilivov. To je bilo dokazano, da deluje. Na področju zdravstvenega sistema je zadeva preprosta: nehati se moramo ukvarjati zato s tem, za katerimi zidovi delajo zdravniki, ampak se moramo predvsem ukvarjati s tem, kako bodo bolniki prišli do zdravnika in kdo bo to plačal. To je tista ključna stvar, ki jo tudi Nova Slovenija zastopa: če neki zdravnik dobi licenco zdravniške zbornice, da je usposobljen za svoje delo, potem je pomembno samo to, da lahko dela, ne za kakšnimi zidovi, državnimi ali koncesijskimi, bo delal, in da bo to zdravljenje plačala zavarovalnica, kjer je zavarovan in kjer vsak mesec od svoje plače prispeva v to zdravstveno blagajno. Tukaj ni potrebno veliko, treba je samo koncepte, ki veljajo drugje v zahodni Evropi, uveljaviti tudi v Sloveniji.

Rosvita Pesek: Reforma plačnega sistema naj bi bila precejšen uspeh. Nad njo so navdušeni tudi nekateri ljudje, ki so se prišli seznanit z njo iz tujine. Kakšna je vaša ocena, bo apetite po kadrih vendarle zadostila?
To bo pokazal čas. Zdaj je ta stvar na papirju. Spomnim se tudi Virantove plačne reforme, ki je bila prav tako opevana, pa je na koncu prispevala k temu, da je tista vlada padla. Na koncu koncev lahko rečem samo to, da je pri vsaki plačni reformi veliko nezadovoljnih, veliko interesov ostane tudi neupoštevanih. To je vsekakor težaško delo. Na tej točki je treba vendarle priznati vladi, da je naredila neki korak naprej. Bo pa čas pokazal, ali bo to imelo konkretne rezultate pri večji učinkovitosti in pa boljši storilnosti javnega sektorja.

Igor E. Bergant: V Evropskem parlamentu je videti čedalje večje razpoke med, recimo temu, proevropskimi in skrajno evroskeptičnimi strankami. Ali to razpoko opažate tudi v slovenski politiki, tudi na desni sredini? Kakšen je vaš odnos do populizma, ki je očitno prisoten v vseh poljih tudi slovenske politike? Navsezadnje, tudi vaša kampanja 'ne damo drv' vam je na nekako utrla pot v Evropski parlament. Skratka, nobena izmed slovenskih strank očitno ni odporna proti populizmu.
Slovenija ni neki izoliran otok in prakse iz Evropske unije se nekako prenašajo tudi v Slovenijo. Prepričan sem, da Nova Slovenija dela dobro, delamo tisto, kar od nas pričakujejo ljudje, predvsem pa smo glasnik normalnosti, glasnik zdravega razuma. Tako kot je Evropa na številnih področjih šla v napačno smer, se prepustila prebujenski (ang. woke) ideologiji ali nekim drugim ideologijam, nekaj podobnega se je zgodilo tudi v Sloveniji. Zato je logično, da se je zgodila reakcija ljudi in da je tudi nova Slovenija odreagirala. Ker ne nazadnje mora Evropa preživeti, Evropa mora biti gospodarsko močna, zato je seveda treba temu primerno tudi ukrepati in delovati.

Rosvita Pesek: Skupaj s SDS-om ste vložili zahtevo za razrešitev predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič. Razprava bo očitno v sredo. Očitki so znani: da krši poslovnik, ustavo, zakone in da se neprimerno vede. Glede na to, kako trdno večino ima še zmeraj koalicija, kaj pravzaprav pričakujete od te pobude za razrešitev? Še en spopad s predsednico?
Pravila, poslovnik, zakon, ustava, to je vse skupaj mati demokracije, če se v demokraciji enkrat pravila, parlamentarna praksa, ne spoštujejo več, potem velja enostavno pravilo močnejšega. Sedanja predsednica parlamenta uvaja pravilo močnejšega, to je pa v demokraciji skrajno nevarno. Zato smo na te stvari najprej opozarjali z besedami, potem tudi s konkretnimi pravnimi sredstvi, ko ti ne ostane nič drugega, potem je edina stvar še, da predlagaš njeno razrešitev. Ker za demokracijo je ključno, da pravila veljajo za vse enako, ne glede na to, kako je velika poslanska skupina, in ne glede na to, kako odločna je lahko neka predsednica državnega zbora. Poslovnik državnega zbora, zakon in ustava morajo biti za vse enaki.

Igor E. Bergant: NSi je s koalicijo poskušal sodelovati pri morebitni spremembi, ko gre za imenovanje sodnikov. Tu se očitno ni zgodil napredek. Je pa še vedno odprta možnost sodelovanja s koalicijo glede spremembe volilne zakonodaje, ki je bila tudi predmet referendumskega odločanja. V koaliciji so vam dali neke vrste ultimat do konca tedna, da se opredelite do morebitne skupne akcije za uvedbo preferenčnega glasu tudi na državnozborskih volitvah. Je to za vas še aktualno?
Nova Slovenija je na začetku tega mandata predlagala šest ustavnih sprememb, šest pobud, bilo je več kot dve leti časa, da bi ustrezno ukrepali. Ta vladna koalicija pač ni bila ne sposobna ne voljna ne željna in ob koncu tega leta smo prišli do točke, da ni več časa za ustavne spremembe. Zaradi tega, da ne bomo kakor koli slepomišili, je Nova Slovenija jasno povedala, da je v tem mandatu čas potekel in v tem mandatu mi ne bomo podprli nobenih ustavnih sprememb več. Jih bomo pa seveda z veseljem realizirali v naslednjem mandatu.