Kot razloge za izvedbo današnje protestne prekinitve dela je predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič navedel: "Vlada ni poskrbela za uresničitev ustavne odločbe glede sodniških plač kljub 14-dnevnemu protestu sodnikov in napovedani stavki državnih tožilcev."

Tožilci, katerih višina plač je vezana na sodniške, so zato danes za tri ure protestno prekinili delo z izjemo prednostnih in nujnih zadev. Natančnega števila, koliko tožilcev se je pridružilo današnji stavki in koliko obravnav je bilo zaradi nje odpovedanih, nimajo. Sklep o stavki je podprla velika večina, in sicer 180 od 208 tožilcev, je pojasnila vodja stavkovnega odbora Barbara Prevolšek Rajič.

Stavkovne dejavnosti bodo nadaljevali tudi v prihodnje

Prevolšek Rajič je napovedala, da bodo stavkovne dejavnosti nadaljevali tudi v prihodnje. Ministrstvo in vlada se namreč na njihovo napoved stavke sploh nista odzvala, kar je po njenih besedah v nasprotju z zakonom o stavki, ki zapoveduje, da bi se strani morali pred dnevom stavke sestati in poskušati rešiti spor. "Tožilci smo ogorčeni nad takšnim odnosom vlade. Očitno nadaljujejo popolno ignoranco pravosodne veje oblasti, s kršitvami načela delitve oblasti in pravne države," je poudarila. Dodala je, da skoraj mesec dni po preteku roka, ki ga je za uresničitev ustavne odločbe postavilo ustavno sodišče, nimajo nobenih predlogov, "kako bi odpravili nesorazmerja oz. uresničili ustavno odločbo", kar je označila kot nedopustno, neodgovorno in škodljivo.

Spoštovanje ustavnih odločb je eden temeljev ustavne demokracije in vladavine prava, je še poudarila, hkrati pa se sprašuje tudi, komu koristi šibko pravosodje.

Kdaj bi tožilci lahko nadaljevali stavkovne dejavnosti?

Na vprašanje, kdaj bi tožilci lahko nadaljevali stavkovne dejavnosti, pa je odvrnila, da zagotovo ne prej kot v 14 dneh. Najprej se namreč morajo sestati, sprejeti sklep in nato stavko tudi pravočasno napovedati.

Po Valenčičevih napovedih se bo v četrtek sešel izvršni odbor društva državnih tožilcev, na seji pa se bodo pogovarjali tudi o morebitnih nadaljnjih ukrepih. Društvo je po njegovih besedah že dalo poziv državnim tožilcem, ki sodelujejo s centrom za izobraževanje v pravosodju in v različnih komisijah, med drugim pri pravniških državnih izpitih, da začasno prekinejo sodelovanje.

Pogovarjali so se tudi o vložitvi pravnih sredstev. Kot je pojasnil, bi šlo za individualne tožbe, s katerimi bi tožilci zahtevali izplačilo plačnega nesorazmerja za nazaj. O tem, ali bodo tožbe vložene za pet let nazaj ali pa od 3. januarja, se bodo še odločili, je še pojasnil Valenčič.