"Ne gre torej za to, da policija usmeritev ne bi dobila, temveč gre očitno za to, da minister z vsebino usmeritev ni zadovoljen," so na vrhovnem državnem tožilstvu zanikali trditve notranjega ministra Vinka Gorenaka, da policija ni dobila usmeritev glede kvalifikacije morebitnih kaznivih dejanj na protestih.

Minister Gorenak je v intervjuju za Reporter dejal, da so že na začetku novembra, torej pred prvimi demonstracijami, obiskali generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja in ga prosili za njegove usmeritve, kako okvalificirati posamezna dejanja. "Dobili nismo nobenih njegovih usmeritev," je razložil Gorenak.

Na tožilstvu menijo, da minister s takimi izjavami zavaja javnost. Usmeritve glede nekaterih kazenskopravnih vidikov demonstracij, če bi se te sprevrgle v nasilje, so sicer najprej obravnavali na vrhovnem državnem tožilstvu, na kolegiju z vodji vseh okrožnih državnih tožilstev. Usmeritve pa so posredovali predstavnikom policije "v takšnem obsegu, kot je bilo to mogoče, glede na to, da je policija za usmeritve spraševala še pred demonstracijami, ki so se sprevrgle v nasilne".

Gorenak ne zna delovati v okviru pristojnosti
Ministrove izjave po mnenju tožilstva kažejo na to, da minister "ne zna in ne zmore delovati v okviru svojih pristojnosti, temveč državno tožilstvo kot organ pregona pojmuje instrumentalno zgolj kot podaljšano roko policije". Kar je narobe, saj je odločanje o kazenskem pregonu izključno v pristojnosti državnega tožilstva.

Minister Gorenak je v intervjuju spomnil tudi na izpustitev treh domnevnih izgrednikov, ker tožilec ni predlagal pripora. Vrhovno državno tožilstvo je nato zaradi ukrepov ljubljanskega tožilca ob privedbi treh domnevnih izgrednikov in odločitve, da zanje ne predlaga pripora, opravilo strokovni nadzor. Ta je pokazal, da je bila tožilska odločitev, da se pripor ne predlaga, pravilna, navajajo na tožilstvu.

Med nadzorom so ugotovili, da ni šlo za napačno tožilsko ukrepanje, temveč za to, da iz podatkov, ki jih je zbrala policija, ni izhajala zadostna verjetnost, da so bila storjena kazniva dejanja in da so jih izvršile prav privedene osebe.

Na vrhovnem državnem tožilstvu napovedujejo nadaljnje prizadevanje za odgovorno, zakonito in samostojno izvajanje funkcije pregona. Takšni in podobni posegi ministrstva pa po mnenju tožilstva jasno kažejo, da odločitev o prehodu tožilstva pod pristojnost ministrstva za notranje zadeve nikakor ni bila nedolžna poteza, ki naj bi prispevala k večji učinkovitosti postopka.