V ospredje javne pozornosti je te dni stopila slovenska policija, tako zaradi ravnanja ob protestih kot zaradi varovanja sredne osrednje državne proslave, ko je zaprla širše območje. Pojasnila na to temo je v Odmevih podal generalni direktor policije Anton Travner. Spraševala je novinarka Rosvita Pesek.
Nocoj Trg republike, čeprav je petkov večer, ni bil več ograjen. Ali to pomeni, da se policija z ograjo umika izpred parlamenta?
Dovolite mi, da ob dnevu policije čestitam vsem policistkam in policistom ter se zahvalim državljanom Republike Slovenije za pomoč pri delu slovenske policije. Kar pa zadeva ograje: res je, danes ograje pred parlamentom ni več. Iz preprostega razloga: vsakokratno postavljanje ograj, zaščitni ukrepi, število policistov ... vse to načrtuje praviloma policijska uprava sama. To načrtovanje je v prvi meri odvisno od ocene tveganja, ki je izdelana za vsak dogodek posebej. Treba je poudariti, da so ti shodi neprijavljeni in nimajo uradnega organizatorja. Zato policija tudi ne more skleniti dogovora z uradnim organizatorjem okrog varovanja in je – kar se tega tiče – sama. Glede na oceno tveganja se pripravi načrt, po potrebi tudi dodatni kadri. Današnja ocena tveganja je bistveno nižja od ocen tveganja v predhodnem obdobju.
Minister Hojs pravi, da se politika ni vmešavala v to, kakšna je varnostna ocena za varovanje proslave oziroma protiproslave. Zakaj je bil Kongresni trg v sredo tako močno obdan z ograjami?
Trditev ministra v tem primeru drži. V primeru državne proslave v sredo sta oceno tveganja skupaj opravila Policijska postaja Ljubljana in center za varnost in zaščito, ker so na proslavi oziroma trgu sodelovale varovane osebe. Ocena tveganja je bila izdelana, kakršna je pač bila. Ta ocena tveganja je bila precej visoka. Zato so bili ukrepi, kakršni so bili, ograje postavljene na mestih, kjer so pač bile v sredo postavljene. Ali je to udeležencem bilo všeč ali ne, tega niti ne morem komentirati. Bistveno je, da je slovenska policija zagotovila varno prireditev, varen prihod in odhod udeležencev s te proslave.
To vas sprašujem zato, ker so bili tudi ministri prve osamosvojitvene vlade, Pirnat, Rupel, Jazbinšek, kar presenečeni, pa tudi slabe volje zaradi tako močno omejevalnih ukrepov. Poleg tega smo slišali v Dnevniku, da je obveščevalna služba svarila pred prihodom ekstremistov iz tujine. Lahko kaj več poveste?
Sam v samo oceno tveganja ne morem zahajati, je niti ne poznam pretirano dobro. Ko se izdela ocena tveganja, se pridobijo podatki od partnerjev in s terena ter tisto, kar je dostopno na spletu. Policijski analitiki podatke obdelajo in na podlagi vseh teh podatkov, pa tudi predhodnih izkušenj izdelajo strokovno oceno. Torej, govorimo o strokovni oceni, ki jo izdelujejo strokovnjaki. Ne izdeluje je vodstvo policijske uprave niti ne vodstvo Generalne policijske uprave. Na te ocene se moramo zanesti. Doslej so se izkazale kot zelo korektne.
V prispevku smo slišali gospoda Miroslava Žaberla, ki ga je to popisovanje protestnikov – rekli bi na zalogo, ker še niso bili na protestih, samo šli so po ulici – napeljalo na misel, da zastrašujete ljudi.
Gospodu Žaberlu verjetno niso bili poznani vsi podatki, ko je dal to izjavo. Dejstvo je bilo, da je bilo na protestih prejšnji petek približno 7000 ljudi. Slovenska policija oziroma Policijska uprava Ljubljana je izvedla nekje 55 postopkov ugotavljanja identitete, od tega jih je bilo nekaj manj kot 30 izvedenih na samem Trgu republike, torej varovanem območju, in blizu 20 jih je bilo izvedenih v okolici prireditve oziroma zbiranja in protestov. Dejstvo je, da smo imeli teden predtem – verjetno se boste spomnili posnetkov – nekatere poskuse napadov na policiste zamaskiranih oseb in tako dalje. Prepričan sem, da 20 ugotavljanj identitete v primerjavi s 7000 protestniki ne more biti nikakršno sistematično legitimiranje niti zastraševanje protestnikov. Slovenska policija je tukaj za to, da varuje vse ljudi in premoženje, in trdno sem prepričan, da smo svoje delo v teh časih zelo dobro opravili.
V spomin na ustanovitev častne enote Republike Slovenije svoj dan zaznamujejo pripadniki garde Slovenske vojske, a ima praznovanje tudi zaradi incidenta grenak priokus. Gardisti so bili ob glasnem žvižganju in zmerjanju označeni za izdajalce, nazadnje pa so jim še popisali vozila. Ste se kakor koli odzvali na žaljenje slovenskih gardistov?
Posnetek, ki ste ga pokazali, je prvovrstni dokaz, zakaj so ograje bile potrebne, takšne in v tolikšnem številu, kot so bile postavljene. Tudi meni se zdi sramotno in žalostno, da del slovenske javnosti na tak način zapostavlja, žali slovensko gardo, ki je del slovenske zgodovine in pomeni del slovenstva, del slovenske nacionalnosti. Policijska uprava Ljubljana bo o tej zadevi zbirala določena obvestila, in če bodo podani elementi, da je bilo storjeno kakršno koli kaznivo dejanje, bo obvestila okrožno državno tožilstvo.
Ozračje je močno pregreto. Če česa, si zdaj preprosto ne moremo predstavljati, da imamo na eni strani strah pred drugim valom okužb, po drugi pa tako napete situacije, ki lahko vsak trenutek izbruhnejo v poulično nasilje, nemire, kot jih vidimo še kje drugje po svetu. Kakšna je vaša strategija: s kakšnimi navodili pošljete policiste na ulice? Kaj bo policija še tolerirala in česa nikakor ne?
Slovenska policija je in bo delala za varnost ljudi. Pod nobenim pogojem ne bomo tolerirali kakršnega koli nasilja. To sem večkrat potrdil. Seveda pa bodo naši policisti še naprej strpni, mirni, profesionalni, strokovni in opravljali svoje delo, čeprav so deležni žaljivk, groženj, žvižgov in podobnega. Vendarle bodo svoje delo opravili na način, za kakršnega so se usposobili. Skratka, skrbeli bodo za varnost ljudi in seveda premoženja.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje