Zavarovanju za krajše čakalne vrste, ki ga ponuja Adriatic Slovenica, in Prvi zdravstveni asistenci (ki sicer, kot so nas opozorili, ne spada v skupino zavarovanj, temveč gre za podjetje, ki opravlja storitveno zdravstveno dejavnost), se je marca letos pridružil še novi program Vzajemne VzajemnaDiagnoza+. Vsem trem programom je skupno, da ponujajo specialistične preglede in diagnostične preiskave po hitrem postopku, pri čemer Vzajemna v opisu programa navaja tudi terapevtsko dejavnost, Adriatic Slovenica fizioterapijo, PZA pa reševalne prevoze in preventivo. Gre za ponudbo t. i. vzporednega zavarovanja, ki ga omogoča slovenska zakonodaja.

O tem, na kaj je treba biti pozoren, ko se odločamo, če in zakaj bi poleg obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja izbrali še tretje, smo se pozanimali na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Na kaj je treba paziti?
Kot so za MMC povedali na ZZZS-ju, je dobro, da so zainteresirani v izognitev morebitnim razočaranjem pred sklenitvijo zavarovanja pozorni na zavarovalne pogoje, zavarovalno vsoto in na to, kdo se sploh lahko zavaruje.

Prav tako se morajo vsi zavedati, da se pri tem zavarujejo za tveganja, za katera so že zavarovani v okviru obveznega in dopolnilnega zavarovanja, praviloma pa gre za manjši obseg storitev s poudarkom na diagnostiki. Čakalne dobe so res krajše za obravnavo pri specialistu, kakor hitro pa sta potrebna bolnišnično zdravljenje ali operacija, je bolnik napoten nazaj v sistem javnega zdravstva, kjer je podrejen istim čakalnim dobam kot vsi drugi.

V primeru nujnega stanja ne sme čakati nihče
Če gre za nujno stanje, mu seveda ne bo treba čakati, toda v tem primeru ne sme čakati nihče, tudi kdor nima tretjega zavarovanja, še opozarjajo na ZZZS-ju in dodajajo, da ima v sistemu javnega zdravstva vsakdo pravico, da si aktivno zagotovi pravočasno obravnavo. Bolniki se morajo svojih pravic zavedati, saj bi zdravnik, ki bi nekoga z boleznijo ali poškodbo, ki zahteva takojšen poseg, poslal v čakalno vrsto, storil nedopustno strokovno napako.

Obvezno preverite čakalne dobe
Preden sklenejo zavarovanje, naj zavarovanci še preverijo čakalne dobe pri javnih zavodih in zasebnikih s koncesijo, ki so ponekod morda dolge, drugje pa bistveno krajše, še opozarjajo na ZZZS-ju. Kot primer navajajo čakalno dobo za magnetno resonanco, ki je bila v Kliničnem centru v Ljubljani leta 2007 šest mesecev, v Splošni bolnišnici Izola pa manj kot mesec dni.

Grožnja javnemu zdravstvu?
Ob vpeljavi vzporednih zavarovanj se je pojavil tudi očitek, da ta ogrožajo javno zdravstvo, saj naj bi zdravnike napeljevala, da bolnike preusmerjajo na vzporedni sistem. V zvezi s tem na ZZZS-ju menijo, da bi država morala ustvariti razmere, v katerih bi bila razmejitev med javnim in zasebnim jasnejša, saj se dejansko dogaja, da isti zdravnik dela na dveh področjih.

Pri Adriaticu Slovenici so nam v zvezi s tem sicer zagotovili, da pri njih do mešanja sektorjev ne prihaja, saj vsi njihovi zdravniki delujejo v zasebnem sektorju. Tudi pri PZA-ju pravijo, da "gre za vzporedni samoplačniški sistem, ki je popolnoma ločen od javnega zdravstva in zavarovalništva", da imajo povsem ločeno mrežo zdravnikov, pa zatrjujejo tudi na Vzajemni, kjer dodajajo, da se tako javno zdravstvo kvečjemu razbremeni.

Očitke o socialni nepravičnosti zavračajo
Zavarovalnici in PZA prav tako zavračajo pomislek, da gre za socialno nepravičen sistem po načelu "bogatejši prej do zdravnika". Gre za zavarovanja, ki po nižji ceni omogočajo tisto, kar bi sicer plačali iz lastnega žepa pri samoplačniku, so nam odvrnili pri Vzajemni in Adriaticu, pri čemer ti na očitek o socialni nepravičnosti dodajajo, da "tudi kdor ima kasko zavarovanje, je bogatejši od tistih, ki ga nimajo".

E. S.