Referendumski trojček bo 27. novembra, so brez glasu proti odločili poslanci DZ-ja. Volivci bodo torej na isti dan odločali o spremembah zakona o vladi in o dolgotrajni oskrbi ter noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija. Zahtevo za vse tri referendume je dal SDS.

Odlok za razpis referenduma o zakonu o vladi je DZ sprejel s 73 glasovi za in nobenim proti, odloka za razpis referendumov o zakonu o RTV Slovenija in zakonu o dolgotrajni oskrbi pa s 74 glasovi za in nobenim proti. V vseh treh primerih je bil vzdržan poslanec SDS-a Jože Tanko.

DZ je zavrnil tudi dopolnila SDS-a, s katerimi so predlagali, da bi vse tri zahteve za referendum izvedli sočasno z drugim krogom lokalnih volitev 4. decembra. To so utemeljevali z racionalnostjo in ekonomičnostjo. Volivci bi tako na volišča odšli le enkrat namesto dvakrat, s čimer bi prihranili čas in stroške, prihranili pa bi tudi pri ogrevanju prostorov, so svojo zahtevo pojasnjevali v SDS-u.

Med razpravami so v SDS-u zatrjevali, da se v večini občin pričakuje drugi krog lokalnih volitev. Drugi krog lokalnih volitev so leta 2018 izvedli v 56 od 212 občin, kar je dobra četrtina.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je pojasnil, da občinske volilne komisije, ki izvajajo lokalne volitve, niso enake okrajnim volilnim komisijam, ki izvajajo referendume, in da gre torej za popolnoma druge organe. V praksi bi tako morali imeti ponekod na istem volišču dve volilni komisiji.

Prav tako pa volišča niso povsod na istih lokacijah, tako bi nekateri volivci morali glas za lokalne volitve in glas za referendum oddati na dveh različnih lokacijah, kar bi po mnenju koalicije zmedlo ljudi. Argumenti, da ljudje ne morejo odločati o treh referendumih in voliti županov, so po besedah opozicijskega SDS-a podcenjujoči do ljudi.

V koaliciji so opozorili še, da se lokalne volitve izvajajo na stroške lokalnih skupnosti, referendumi pa se financirajo iz državnega proračuna. Tako bi bila izvedba referenduma z namenom zmanjševanja stroškov mogoča le skupaj z drugim krogom predsedniških volitev, ki se prav tako financirajo iz državne blagajne. SDS-u so očitali, da to ni mogoče, ker so zavlačevali z vložitvijo zbranih podpisov za referendum.

V SDS-u so to zanikali, ker so morali podpise pred oddajo še enkrat prešteti. Menijo, da želi koalicija poseben referendumski dan zato, da bo udeležba na glasovanju čim manjša, kar pa zanikajo v koaliciji. Koalicija je poudarila še, da stroškov z referendumi sploh ne bi bilo, če SDS ne bi dal zahteve zanje.

Kaj prinašajo spremembe zakonov, ki bodo predmet referendumov?

Na sedem ur trajajoči seji se je ob vsaki točki vnela tudi razprava o vsebini predlaganih referendumov in zakonih, ki jim SDS nasprotuje.

Referendum o spremembah zakona o vladi so v SDS-u zahtevali, ker se ne strinjajo s širitvijo vlade za tri ministrstva, kot to načrtuje vlada Roberta Goloba. Poleg reorganizacije posameznih ministrstev bi na novo ustanovili ministrstvo za solidarno prihodnost, ministrstvo za podnebje in energijo ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

V SDS-u ocenjujejo, da bi dodatna ministrstva prinesla le dodatne stroške. V koalicijskih poslanskih skupinah pa SDS-u očitajo, da želi z referendumskimi postopki le zavlačevati postopek o oblikovanju nove vlade. V opozicijskem NSi-ju tega referenduma ne podpirajo, saj menijo, da ima vsaka vlada pravico, da si delo organizira tako, kot sama misli, da bo lahko najbolj operativna.

Novela zakona o Radioteleviziji Slovenija na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTV Slovenija. Med drugim namesto 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani, ki jih ne bi imenoval DZ.

V koaliciji poudarjajo, da novela zakona o RTV Slovenija prinaša depolitizacijo javnega zavoda, stranka SDS, ki je pobudnica referenduma, pa meni, da novela z enim zamahom obglavlja vodstvo in programski svet RTV-ja. Proti uveljavitvi novele so tudi v NSi-ju, zato referendum podpirajo.

Sprememba zakona o dolgotrajni oskrbi za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in ga je DZ sprejel decembra lani. Vlada pravi, da je zamik izvajanja zakona nujen, ker sta vsebina in financiranje osnovnega zakona pomanjkljiva in ne omogočata izvajanja v praksi, kar potrjuje tudi stroka. Novela prinaša tudi dodatna sredstva za dvig plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev, prav tako so želeli preprečiti, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v domovih starejših.

SDS je zahtevo za referendum podal, ker menijo, da je bilo prehodno obdobje, ki ga je predvideval prvoten zakon, dovolj dolgo za pripravo celovite uveljavitve zakona z letom 2023. Referendum podpira tudi NSi.

Po vetu pričakovana vnovična potrditev sprememb družinskega zakonika

DZ je po odložilnem vetu državnega sveta tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika. Za je glasovalo 51 poslancev, proti pa 24. Po spremembah je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otroka. Za vnovično potrditev sprememb je bila potrebna večina glasov vseh poslancev.

Državni svet je odložilni veto vložil, ker so spremembe po njegovem mnenju zaobšle voljo ljudstva glede obravnavanega vprašanja, izraženo na referendumih v letih 2012 in 2015. Posledica ureditve, po kateri zakonska zveza ni več opredeljena kot življenjska skupnost moža in žene, ampak kot skupnost dveh oseb, je po njegovem mnenju prav to, kar je bilo na referendumih zavrnjeno, to pa je pravica istospolnih parov do posvojitve otroka.

Vlada je želela s spremembami slediti ustavnima odločbama, objavljenima julija. Zakonska zveza je opredeljena kot skupnost dveh oseb in nič več kot skupnost moža in žene, istospolnim partnerjem pa je omogočena posvojitev otroka.

V opozicijskih SDS-u in NSi-ju so ves čas nasprotovali takšni vsebini. Za razvoj otroka je po njihovem prepričanju najprimernejša družina z očetom in materjo. Tudi Evropska konvencija o človekovih pravicah po njihovih navedbah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske, njen pomen pa je v zasnovanju družine. Poseben pomen materinstva in očetovstva izhaja tudi iz ustave, so poudarjali.

V koaliciji pa so medtem poudarjali nujnost spoštovanja ustavnega sodišča. V praksi se njegovi odločbi sicer že izvajata, vendar je ustavno sodišče zadolžilo DZ, da v pol leta vnese rešitev tudi v zakon. Izbira najprimernejših posvojiteljev za posameznega otroka bo še vedno v rokah centra za socialno delo, spremembe pa samo omogočajo, da bodo posvojitelji lahko tudi istospolni, so opozorili.

Spremembe družinskega zakonika je v drugem glasovanju podprlo še več poslancev kot prvič – tedaj je za glasovalo 48 poslancev koalicije in poslanec italijanske narodne skupnosti, proti pa je bilo 29 poslancev SDS-a in NSi-ja. Poslanec SDS-a Anže Logar se je glasovanja vzdržal, danes pa je bil odsoten.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac je dejal, da spremembe zakonika predstavljajo sistemsko rešitev, ki je celovita in preprosta. "Z enostavno formulacijo odpravljamo neustavno stanje, diskriminacijo, ki je več let pestila istospolne pare," je povedal. Formulacija, po kateri je zakonska zveza skupnost moža in žene, se po njegovih besedah nadomešča s formulacijo, po kateri je zakonska zveza skupnost dveh oseb.

Državni svetnik Branko Tomažič je v predstavitvi odložilnega veta dejal, da so po oceni DS-ja spremembe zakonika zaobšle voljo ljudstva glede obravnavanega vprašanja, izraženo na referendumih v letih 2012 in 2015. Posledica ureditve, po kateri zakonska zveza ni več opredeljena kot življenjska skupnost moža in žene, ampak kot skupnost dveh oseb, je po njegovem mnenju prav to, kar je bilo na referendumih zavrnjeno, to pa je pravica istospolnih parov do posvojitve otroka.

V opoziciji poudarjajo pomen materinstva in očetovstva

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v opozicijski stranki SDS poudarili, da je glede na številne raziskave najboljši sistem za razvoj otroka družina z očetom in materjo. Evropska konvencija o človekovih pravicah po njihovih navedbah zakonsko zvezo omejuje na skupnost moškega in ženske. Njen pomen je v zasnovanju družine, kar izhaja tudi iz slovenske ustave, so poudarili.

Po prepričanju NSi-ja pa so bili istospolni partnerji že do zdaj izenačeni v vseh ključnih elementih razen pri možnosti za posvojitev otroka in oploditev z biomedicinsko pomočjo. Kot so dodali, poseben pomen materinstva in očetovstva izhaja tudi iz ustave. Nobena mama, pa naj bo še tako dobra, ne more nadomestiti očeta, in noben oče, pa naj bo še tako dober, ne more nadomestiti mame, so prepričani.

V Gibanju Svoboda veto razumejo kot poziv k diskriminaciji istospolnih

V poslanskih skupinah koalicijskih strank so medtem poudarili nujnost spoštovanja ustavnega sodišča, ki je v odločbi iz junija, objavljeni julija, istospolnima partnerjema omogočilo skupno posvojitev otroka. V praksi se to že izvaja, vendar je ustavno sodišče zadolžilo DZ, da v pol leta vnese rešitev tudi v zakon, so spomnili v SD-ju. Postopki za posvojitev pa bodo po njihovem zagotovilu še naprej strokovni.

Pomisleki glede pravice do posvojitve za istospolne pare se po pojasnilu Levice pojavljajo že desetletja, a je bilo nanje že neštetokrat odgovorjeno. Oče bo tudi jutri oče, mati bo tudi jutri mati, žena in mož ostaneta žena in mož, otrok po novem ne bodo kradli, dedki in babice bodo še naprej lahko skrbeli za svoje vnuke, so našteli. Pač pa se s spremembami povečujejo možnosti za nekatere otroke, da bodo odraščali v ljubeči družini.

V poslanski skupini Gibanja Svoboda veto vidijo kot poziv k diskriminaciji istospolnih. Spremembe po njihovem opozorilu le sledijo dvema odločbama ustavnega sodišča, po katerih je treba spoštovati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim parom omogočiti posvojitev otroka, medtem ko bo najboljše posvojitelje za posameznega otroka izbral center za socialno delo, so pojasnili.

V koaliciji Za otroke gre! že vložili pobudo za zakonodajni referendum

Medtem pa so pretekli teden predstavniki koalicije Za otroke gre! v DZ vložili pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah družinskega zakonika. Pričakovati je sicer, da bo DZ izglasoval sklep o nedopustnosti referenduma. Ustava namreč v 90. členu določa, da zakonodajnega referenduma med drugim ni mogoče razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost. Če bo DZ izglasoval tak sklep, pa v koaliciji Za otroke gre! že napovedujejo pritožbo na ustavno sodišče.

Spremembe družinskega zakonika je sicer vlada pripravila na podlagi dveh odločb ustavnega sodišča, ki je presodilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije.