Svetniki so prepričani, da bi morala biti pokojninska reforma usklajena med socialnimi partnerji, upoštevati bi morala razmere na trgu dela, razmere pri delodajalcih, ki nimajo dovolj delovnih mest za starejše delavce, ter zdravstveno stanje starejših delavcev.

"Nismo sposobni tako hitre prilagoditve"
Izrecno so se proti predlogu zakona opredelile tako interesne skupine delojemalcev kot delodajalcev in lokalnih skupnosti. Dušan Semolič, ki predstavlja delojemalce, je dejal, da je stališče predlagatelja, po katerem bodo starejši delali še dlje, medtem ko mladi ne dobijo redne zaposlitve, nerazumljivo.

Tudi delodajalci s predlogom niso zadovoljni in so vlado opozarjali, da slovensko gospodarstvo ni sposobno tako hitro prilagoditi delovnih mest za starejše delavce, da mora biti izvajanje reforme postopnejše. "Pa nam tega ni nihče verjel," je dodal vodja interesne skupine delodajalcev Borut Meh.

Matični odbor prisluhnil sindikatom
Sicer pa se s predlogom novele očitno ne strinjajo niti člani parlamentarnega odbora za delo, ki so izglasovali amandma, po katerem bi bila upokojitvena starost moških mogoča pri 60, žensk pa pri 58 letih, če imajo 40 oziroma 38 let delovne dobe.

Po predlogu vlade bi pravico do starostne pokojnine brez odbitkov lahko moški pridobil pri 60 letih, ženske pa pri 58 letih, vendar bi bilo treba imeti tri leta pokojninske dobe več - torej moški 43 let, ženske pa 41 let.

Tudi DeSUS še pogojuje svojo podporo
Da je pokojninska reforma res vroča tema, kaže tudi neenotnost v sami koaliciji. V DeSUS-u namreč ne sprejemajo predloga intervencijskega zakona zaradi gospodarske krize, po katerem bi se pokojnine v prihodnjih dveh letih stoodstotno zamrznile.

Vprašanje je neposredno povezano s pokojninsko reformo, saj bi v DeSUS-u podprli nov način usklajevanja pokojnin le, če se pokojnine z interventncijskim zakonom zamrznejo le polovično.