Predlog novega zakona o visokem šolstvu, ki je bil v javni obravnavi do 24. julija, je prisotnim predstavil Urban Kodrič z direktorata za visoko šolstvo ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Predlog je pripravila delovna skupina predstavnikov visokošolskih ustanov, študentov, znanstvenoraziskovalnih institucij, sindikatov, gospodarstva in Nacionalna agencija za kakovost visokega šolstva (Nakvis), je dejal.

Zakon celovito načenja ureditev sistema visokega šolstva, pri tem pa ohranja nekatere sistemske rešitve, ki jih je uveljavil že sedanji zakon. "Ohranja ureditev javne službe, dodano pa je tudi spodbujanje splošnega, zdravega in trajnostnega življenjskega sloga študentov in zaposlenih," je dejal. Ukinja izredni študij oziroma se bo ta, ki ga bo financirala država, po novem imenoval časovno prilagojen študij, študent bo lahko študiral dlje, a ne več kot dve leti na letnik. Za nadgradnjo svojega visokošolskega znanja bodo študenti po njegovih navedbah lahko pridobili mikrodokazila.

Kot najpomembnejšo novost je izpostavil postopni dvig sredstev za visoko šolstvo na 1,5 odstotka BDP-ja. Zakon ureja tudi podeljevanje koncesij, sicer pa bo država ustanavljala le še javne visokošolske zavode, je pojasnil. Predlog novega zakona uvaja še ustanavljanje javnih študentskih domov zgolj kot članic javnih univerz.

Sicer so želeli krajši zakon, pomemben se jim zdi zlasti 15. člen

Predsednica rektorske konference Klavdija Kutnar je poudarila, da so si želeli veliko krajši zakon, a se zavedajo, da jih 30 let star zakon pri vpenjanju v širši univerzitetni prostor zelo omejuje. Zato so na delovni skupini po njenih navedbah sprejeli konsenz kljub številnim pripombam, saj novi zakon ocenjuje kot izredno pomemben korak naprej. Med prednostmi je izpostavila 15. člen zakona, ki vse univerze zavezuje, da skrbijo za razvoj slovenskega strokovnega jezika, hkrati pa omogoča, da se univerze vključijo v širši evropski prostor.

Z njo se je strinjal rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, ki je poudaril, da so pri pisanju novega zakona upali in pričakovali večje spremembe, a razumejo, da je vsak zakon stvar kompromisa in da morda Slovenija še ni pripravljena na večje premike v smeri večje odprtosti in večje avtonomije univerz.

Rektor novogoriške univerze Boštjan Golob je dejal, da predlog zakona predstavlja pomemben korak pri omogočanju sledenja smernicam evropskih univerz. "Glede na demografske napovedi bo Slovenija brez privabljanja tujih študentov, ki jih bomo visoko izobrazili in integrirali v družbo, na področju znanja začela izgubljati," je opozoril.

Sorodna novica Minister Papič: Z novim zakonom bo za visoko šolstvo namenjenih 2,5-krat več denarja kot zdaj

Da je 15. člen izredno pomemben za integracijske procese univerz in visokošolskih zavodov, se je strinjal tudi rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, ki je pozval, da se člen ohrani v obstoječi obliki. "Brez vključevanja slovenskih visokošolskih zavodov v mednarodne integracijske procese povpraševanja po kadrih v prihodnje ne bo mogoče izpolniti," je sklenil.

Tudi predsednik Koordinacije samostojnih neprofitnih raziskovalnih in infrastrukturnih zavodov Andrej Pančur meni, da predlog zakona slovenskemu visokemu šolstvu omogoča, da se enakopravno vključi v mednarodni prostor in hkrati še vedno skrbi za razvoj slovenskega strokovnega jezika.

Direktorica DOBA Fakultete Jasna Dominko Baloh je kritično ocenila, da predlog zakona govori le o javnih univerzah, čeprav imamo v Sloveniji tudi uspešne zasebne visokošolske zavode.

Po besedah direktorja Nakvisa Francija Demšarja pa na agenciji zakon sprejemajo z mešanimi občutki, saj so predhodno pripravili svoj predlog zakona, ki je bil usklajen z deležniki, pristojno ministrstvo pa mu ni dalo zelene luči.

V razpravi so se dotaknili tudi 185. člena in načina financiranja študijskih programov. Predstavljen je bil poziv, da bi moralo biti število vpisanih študentov pomemben dejavnik za razdeljevanje sredstev zavodom.

Javno razpravo je organizirala komisija državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino.