"Nekaj časa je delovalo v redu, nato pa se je ena od ključnih storitev, spletne učilnice upočasnila okoli osme ure zjutraj. Če se sistem tako hitro širi, se pojavijo ozka grla. V nekaj mesecih smo morali za več kot stokrat povečati delovanje sistema in smo vsi v malo novih razmerah, tako kot drugi sistemi v času epidemije. Dejansko so to neke nove situacije. Lahko prihaja do ozkih grl. Zdaj so naši tehniki našli ozko grlo in ga bomo ponoči verjetno odpravili," je za TV Slovenija povedal Tomi Dolenc z Arnesa.

Arnes je pozneje v sporočilu za javnost zapisal, da so med počitnicami sistem spletnih učilnic znatno izboljšali in pohitrili, vendar še vedno velja, da gre za kompleksen sistem, ki se je moral v kratkem času prilagoditi stokratni obremenitvi.

"Današnji dan se je pričakovano začel s povečanim navalom na vse spletne storitve Arnesovega okolja za izobraževanje na daljavo. Sodeč po uporabi različnih storitev, na primer videokonferenc, je bil skoraj dvakrat večji kot 19. oktobra. Ob takem povečanju je težko vnaprej predvideti vsa možna ozka grla, ki se lahko pojavijo na zelo različnih nivojih, od uporabniškega vmesnika, različnih ravni programskega okolja, podatkovnih baz in omrežne komunikacije med deli sistema. Na Arnesu, tako kot institucije, s katerimi sodelujemo in se z izobraževanjem na daljavo ukvarjajo v drugih državah, pridobivamo izkušnje o delovanju sistemov v povsem spremenjenih razmerah. Ko bo napaka odpravljena, bi moral sistem jutri delovati," so zapisali na Arnesu.

Težave so zajele skoraj polovico uporabnikov

Po navedbah Arnesa so nekaterim uporabnikom med 8. in 11. uro, gre za delež med 30 in 50 odstotki, upočasnjeno delovale Arnesove učilnice. Nato se je stanje normaliziralo in Arnesove učilnice za vse uporabnike delujejo brez težav.

Šole bolje pripravljene

Predsednik Združenja ravnateljev Slovenije Gregor Pečan pa meni, da so šole na pouk precej bolje pripravljene, kot so bile v prvem valu epidemije koronavirusne bolezni 19.

"Šole smo bistveno bolje pripravljene, kot smo bile v marcu in aprilu, zato je bistveno višji obisk spletnih učilnic na Arnesovih strežnikih. V trenutku, ko se vsi skušajo povezati, se sistem malo opoteče. Na Arnesovi spletni strani so objavili, da imajo težave. Vendar sistem zdaj spet deluje in upamo, da bo tako v naslednjih dneh," pravi Pečan.

Predsednik združenja ravnateljev pa je sicer prepričan, da šolanje na daljavo ne more povsem nadomestiti pouka v šolskih klopeh.

"Želeli bi si, da bi bili učenci v šolskih klopeh, saj je jasno, da učenje na daljavo ne more nadomestiti pouka v razredu, fizične razlage učitelja, neposrednega socialnega stika in podobnih prvin, ki sestavljajo pouk," je poudaril.

Kaj pouk na daljavo predstavlja staršem?

"Takšen izpad je zelo neprijeten, onemogoči začrtano delo, povzroči nervozo in preusmeri pozornost na tehnične težave, namesto na snov. Upam, da bodo to hitro odpravili. Julija smo predlagali, da bi septembra, ko so bili še vsi v šoli, naredili neki stresni test," pa je za TV Slovenija težave spletnih učilnic komentiral Anton Meden, predsednik slovenskih aktivov staršev.

Glede samega učenja na daljavo Meden meni, da je položaj med družinami precej različen.

"V prvih dneh pouka na daljavo je izziv organizacija, ker je to drugačen način življenja za številne družine. Situacije so različne. Nekateri starši imajo boljše možnosti doma, nekdo lažje poskrbi za mlajše otroke. Nekaterim pa je težavno uskladiti hojo v službo skupaj s skrbjo, da otroci kolikor toliko redno delajo šolo," je dejal in opozoril, da se med seboj precej razlikujejo tudi šolarji.

"Otroci so različni. Nekaterim je zelo težko, ker se ne morejo družiti z vrstniki. Nekateri pa so, kjer je šolanje na daljavo lažje organizirati, v družinskem krogu zadovoljni," je še pojasnil Meden.