V Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so za MMC pojasnili, da ima pokojnine, manjše od 700 evrov, pri nas kar 80 odstotkov upokojencev. Po podatkih, ki jih je MMC-ju posredoval Sindikat slovenskih upokojencev (SUS), je med njimi 73.874 takšnih, ki prejmejo manj kot 400 evrov na mesec, in 263.632 takšnih, ki se morajo čez mesec prebiti s 500 evri. »To je polovica upokojenske populacije,« sta nam zatrdila podpredsednika SUS-a Francka Ćetković in Branko Pintar ter dodala, da jih le sedem odstotkov prejme varstveni dodatek.

»Vlada se zaveda, da žal obstaja določen del državljanov, ki ne morejo poskrbeti sami zase, tudi če si tega želijo in so tudi sposobni. Vendar pa je dobra plat pri tem to, da se ta delež na podlagi dostopnih podatkov zmanjšuje,« so na vprašanje MMC-ja, kako se spopadajo s socialno stisko upokojencev, odgovorili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

A te številke mnogih niso prepričale. V sindikatu upokojencev so nam zagotovili, da tudi zadnja sprememba usklajevanja pokojnin s povprečnimi plačami k boljšemu razmerju ni prispevala. Tako kot v zvezi društev upokojencev so prepričani, da bi bilo zato treba nujno spremeniti pokojninsko zakonodajo. Poslanec DeSUS-a Franc Žnidaršič je za MMC dejal, da bi se to dalo storiti tako, da se v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju postavi sidra, po katerih se povprečna pokojnina v razmerju do povprečne plače ne bi mogla več zniževati.

V ZDUS-u dodajajo, da bi bilo treba nujno povišati prag za upravičenost do varstvenega dodatka do višine praga revščine. »Zastaviti bomo morali program promocije alternativnih oblik bivanja starejših, da se jim bo zvišala kakovost življenja (velika stanovanja je drago greti, čistiti, stanovanja v nadstropjih zelo omejujejo starejše) /…/. Mlajšim upokojencem je treba zakonsko in davčno olajšati delno vrnitev na trg dela, 165.000 jih je mlajših od 65 let,« naštevajo.

Organizacije: »Kje pa, Slovenija že ni v vrhu držav z najmanj revščine«
Kljub dolgim seznamom ZDUS-a, SUS-a in DeSUS-a, kaj vse bi morala vlada ukreniti, da bi se socialni položaj upokojencev izboljšal, so nam na ministrstvu znova zatrdili, da je Slovenija »glede deleža ljudi, ki živijo pod pragom revščine, na tretjem mestu v EU-ju in si to mesto deli npr. s Švedsko.« In kako so na to dogovorili naši sogovorniki?

V ZDUS-u pravijo, da je ta podatek zavajajoč. Prepričani so, da je do njega prišlo bodisi zato, ker bogati ne prijavljajo vsega svojega dohodka, bodisi zato, ker je bogatih malo in se v statistiki izgubijo. »Niso nam znani kriteriji, po katerih smo na tretjem mestu, kar zadeva prag revščine v Uniji. Podatek po naši presoji na odraža realnega stanja. To velja tudi za ukrepe, ki jih je sprejemala vlada v boju zoper revščino in za boljši položaj upokojencev. Čeprav smo po razlagah ukrepov to pričakovali, so bili učinki običajno negativni,« pa menijo v SUS-u. Da se vlada hvali brez potrebe, je prepričan tudi koalicijski poslanec DeSUS-a Žnidaršič.

V pogovoru za MMC so v organizacijah, povezanih z upokojenci, spregovorili tudi o tem, ali bi bilo treba podaljšati delovno dobo ali bi morala država upokojencem plačati dodatno zdravstveno zavarovanje ipd. Opozorili so, da finančna stiska ni edino, kar tare starejše. Težav namreč kar mrgoli, ko gre za prenapolnjenost in slab standard domov za starejše, oskrba na domu ni najbolj razvita ... Kaj so dejali, si preberite v priloženih intervjujih.

SUS: Politika dela s figo v žepu
Ko gre za reševanje upokojenske problematike, v ZDUS-u in SUS-u z delom politike niso najbolj zadovoljni. »Delo je počasno, obdobno, stranke in drugi imajo premalo znanja in posluha za potrebe starejših,« je za MMC poudarila predsednica ZDUS-a Mateja Kožuh Novak, ki meni, da se o upokojenski problematiki sicer pogosto govori, da pa rešitev ni veliko.

»Politika običajno obljublja upokojencem spremembe na bolje, večina le v času pred volitvami - s figo v žepu,« so kritični tudi v SUS-u. Na vprašanje, ali lahko komentirajo razliko za upokojence pod prejšnjo in zdajšnjo vlado, so nam v sindikatu dejali, da ne zaznavajo kakšnih bistvenih razlik, zgolj to, »da nas je minister Dimovski kot član ministrskega kabineta prejšnje vlade sprejel, medtem, ko se to pod sedanjo vlado še ni zgodilo«.

Marjetka Nared