"Ne rečem, da kristjani nismo delali napak, smo tudi naredili marsikaj narobe, ampak vseskozi je bilo prizadevaje tako za vzgojno področje, za pomoč družinam, za bolnike, vse te ustanove, ki so nastajale skozi stoletja in so bile zunanji vidik notranje vere," je na vprašanje, na katerih področjih bi bilo mogoče boljše sodelovanje med Cerkvijo in državo, v inetrvjuju za radio Ognjišče dejal ljubljanski nadškof, metropolit Alojz Uran, ki bo nadškofijo vodil do konca januarja.

Kot je znano, je Uran zaradi zdravstvenih razlogov konec novembra odstopil z vrha ljubljanske nadškofije. Zamenjal pa ga bo dozdajšnji mariborski nadškof pomočnik Anton Stres (umeščen bo 24. januarja na slovesni maši v ljubljanski stolnici). Sledile pa so še druge spremembe v vrhu Katoliške cerkve. V Maribor je bil za nadškofa pomočnika imenovan Marjan Turnšek, na njegovo mesto v Murski Soboti pa prihaja Peter Štumpf.

Odločitev za odhod "nastajala nekaj časa"
Uran zdaj "računa", da bo deloval v Šentvidu nad Ljubljano v zavodih, "tam kjer je bil nadškof Šuštar do smrti". Drugačne odločitve pa so po njegovih besedah za zdaj stvar prihodnosti. "Rad bi se nekoliko odpočil, šel v neki mir, da se napolnim s potrebnimi duhovnimi energijami, da bi lahko potem več dal," je povedal Uran in dodal, da je služba škofa ordinarija, posebej v glavnem mestu, zelo težka.

Kot je v radijskem intervjuju še dejal Uran, je odločitev "nastajala kar nekaj časa". "Ob premišljevanju izredno odgovorne službe, ob mojih zdravstvenih težavah. V lanskem letu sem kar nekaj časa preživel v bolnišnici na raznih operacijah, tudi na operaciji kolka. Tudi v prihodnje me čakajo nadaljnje operacije, tako da vem, da je potrebno za tako odgovorno služno, kot je nadškof in metropolit v državni prestolnici, res biti čim bolj na razpolago," je povedal Uran, ki se je tudi po pogovoru s predstojniki odločil, da odstopi, čeprav se ne želi odpovedati škofovstvu. Želi si tudi v prihodnje delati v dobrobit slovenskega prostora.

"Vera je nekaj veselega"
Uran pa je komentiral tudi najnovejšo raziskavo Aufbruch avstrijskega sociologa Paula Zulehnerja o vernosti v nekdanjih evropskih komunističnih državah, ki je pokazala, da je Slovenija zdrsnila na dno lestvice, ko gre za vprašanje vrednotenja in pomena vere in religije. Po njegovi oceni gre tak rezultat pripisati tudi "naši slabosti, premajhnemu pričevanju kristjanov." Celotna situacija namreč po njegovih besedah predstavlja prešibko sporočilo, da je krščanstvo nekaj "veselega, pomembnega, da vera ni nekaj, kar je samo za majhne otroke in ostarele, ki si pač ne morejo več pomagati, ampak, da je v sredi življenje, da je to stil življenja". Vero je treba sprejeti kot vrednoto, kljub močnemu medijskemu zastrupljanju duhovnega ozračja, pravi.

"K spremenjeni miselnosti vodijo pogovori"
Glede vsakodnevne ideološke polarizacije v Sloveniji pa je nadškof povedal, da je določen čas ozke in enostranske politike oblikoval tudi določeno miselnost pri ljudeh. "Nekdanja nomenklatura tako na področju politike kot tudi na področju gospodarstva, kulture, policije in vojske, kjer ni bilo prostora za nekoga, ki ni bil moralno politično neoporečen, je imela usposobljene kadre, ki so sicer potem spremenili imena, ampak dejansko so pa vstopili in prevzeli tudi odgovorne funkcije za naprej. In ker je bilo možno tudi s privatizacijo pridobiti kar velika sredstva, so sedaj ta sredstva pomagala, da ta ista struktura s pomočjo teh sredstev oblikuje tako medijski kot tudi splošno mnenjski prostor," je povedal nadškof, ki vidi rešitev v "postopnem spreminjanju tega" s pomočjo različnih pogovorov.

Uran pa je spregovoril tudi o kristjanih kot drugorazrednih državljanih, o sožitju in strpnosti v Sloveniji, gospodarski krizi in tudi o zaščiti družine v povezavi s predlogom novega družinskega zakonika. Uran verjame, da izkrivljene oblike partnerskega življenja ne vodijo k dobremu.