je v nagovoru na Brezjah tokratno bogoslužje posvetil ključni vlogi družine v družbi.

Po njegovih besedah se je treba zahvaliti Bogu za dar družine, zato ga je prosil za podporo v prizadevanju za njen obstoj. Poudaril je, da je smisel praznika v ponovni odločitvi za vero in življenje po njej ter za vrednote katoličanov, Slovencev in Evropejcev. V skrbi za usodo družine si je treba prizadevati za medsebojno spoštovanje, ljubezen in mir, je opomnil Uran.

Pozval je k optimističnemu pogledu v prihodnost. Priznati bi si morali, da slovenski narod v zgodovini še nikoli ni živel tako dobro kot danes. Nadškof je spomnil tudi na odgovornost posameznikov za svojo usodo in svet. Prave vrednote se po njegovem mnenju vedno znova preverja na volitvah, ko naj bi izrazili zaupanje tistim, ki so ga vredni.

Nazadnje se je spomnil še več kot pol milijona Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po njegovem mnenju bi jih bilo treba povabiti kot dejavne soustvarjalce naše države in jim dati take pravice kot vsem slovenskim državljanom.

Ostro nasprotovanje raziskavam zarodkov
Uran se je dotaknil na evropski ravni pred kratkim sprejetega programa raziskav zarodnih celic, ki ga je podprla tudi Slovenija, Cerkev pa mu nasprotuje, saj poudarja spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti človeka. Nadškof je opozoril na zniževanje rodnosti v državi, kar naj bi ogrožalo preživetje slovenskega naroda.

Tudi na drugih prizoriščih posvetitve praznika so se škofje dotaknili svetosti življenja. Zlasti so poudarili nasprotovanje raziskavam zarodnih celic. Posledica takih raziskav je uničenje zarodkov, kar pa je po njihovem mnenju v nasprotju s človekovim dostojanstvom. Poudarili so tudi, da je človeško življenje, tudi še nerojeno, sveto in nedotakljivo in da ga je treba varovati v osebnem in javnem življenju, v politični ureditvi in zakonih, ki to določajo.

Slovesno po vsej državi
Ob državnem prazniku, Marijinem vnebovzetju oz. velikem šmarnu, so svete maše potekale v vseh večjih romarskih središčih po državi.

Po slovesnosti na Brezjah je ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran maševal tudi v Mekinjah pri Kamniku, mariborski nadškof in metropolit Franc Kramberger na Ptujski Gori, celjski škof Anton Stres pa na Svetih gorah ob Sotli. Koprski škof Metod Pirih je mašo daroval na Sveti gori pri Gorici in v Spodnji Idriji.

Slovesno je bilo tudi v Olimju, kjer je maševal novomeški škof Andrej Glavan, in na Turnišču, kjer je mašo vodil murskosoboški škof Marjan Turnšek.

Največji Marijin praznik
Marijino vnebovzetje, veliki šmaren ali velika maša je za katoličane eden največjih cerkvenih praznikov in največji Marijin praznik. Velja za praznik upanja, saj verniki verujejo, da je Marija dosegla polnost življenja in s svojim zgledom ljudem vlila novo upanje.

Ime vnebovzetje je novejšega izvora, saj so v začetku verniki govorili o zaspanju, preselitvi oziroma odhodu Matere božje. Šele leta 1950 je papež Pij XII. razglasil dogmo o Marijinem vnebovzetju, ki je sledila ljudskemu prepričanju ter ga izrazila v jasnejši in trdnejši obliki.