Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo/Borut Živulović
Urška Klakočar Zupančič. Foto: BoBo/Borut Živulović

Izredna seja DZ, ki jo zahteva poslanska skupina SDS-a, bo skladno s poslovnikom in predvsem tudi ustavo sklicana, ko bodo zanjo izpolnjeni pogoji, ne moremo imeti izredne seje brez vsebine, je v izjavi za medije dejala predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič.

"Odreditev takšne parlamentarne preiskave, ki ima takšne nepravilnosti, je nedopustna in bi pomenila poseg v pravno varnost ter bi ustvarjala pravno negotovost v državi. Sama se kot prva med enakimi zelo dobro zavedam, da pravna država najprej pomeni omejitev nosilcev oblasti v državi, kar pomeni, da se morajo politika in tudi vsi politični instituti, kot je recimo parlamentarna preiskava, gibati v okviru prava," je pojasnila.

Mnenje zakonodajnopravne službe DZ-ja

Sorodna novica SDS in NSi želita v DZ-ju preiskovati delo celotne slovenske energetike v zadnjih desetih letih

Ob tem je navedla vsebinske nepravilnosti zahteve za novo parlamentarno preiskovalno komisijo, na katere je v mnenju iz sredine avgusta opozorila zakonodajnopravna služba DZ-ja. Poudarila je nejasno in nedoločno opredelitev javnega interesa v povezavi s tem, kar naj bi se v preiskavi ugotavljalo. Zahteva po njenih besedah obenem med drugim posega v načelo delitve oblasti oz. posega v pristojnosti drugih neodvisnih ustanov, kot sta Računsko sodišče in Komisija za preprečevanje korupcije.

Hkrati je kot zelo pomembno ocenila to, da se vsebinsko delno prekriva z že ustanovljeno in delujočo preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju domnevnih zlorab pri poslovanju družb Gen-I in Star Solar ter financiranju Gibanja Svoboda, katere delo pa se trenutno zdi blokirano.

Predsednica DZ-ja: To je ustaljena parlamentarna praksa

Ob tem je zavrnila očitke opozicijskega SDS-a, da bi bila poslancem s tem odvzeta pravica, da zahtevajo ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije. "Velik vik in krik se dela zaradi tega, ni pa to popolnoma nič novega, to je ustaljena parlamentarna praksa. Eden od ključnih ustvarjalcev takšne prakse je bil po mnenju SDS-a najboljši predsednik državnega zbora France Cukjati, ki je kar štirikrat vrnil zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave predlagateljev v dopolnitev," je spomnila.

Poleg tega Cukjati po njenih besedah tudi ni dovolil oblikovanja nove parlamentarne preiskave v zadevi Mercator, o kateri je parlamentarna preiskava takrat že potekala. Urška Klakočar Zupančič prav tako dvomi o resnosti namena opozicije glede ugotavljanja odgovornosti nosilcev javnih funkcij in razjasnjevanja dejanskega stanja.

"Gre zgolj za tisto, kar želimo, da bi se z novelo zakona o parlamentarni preiskavi, nehalo – to se pravi neko politično igranje in medsebojno obmetavanje," je prepričana predsednica DZ-ja. Prav ona je pred meseci vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je DZ že potrdil, a bo moral o zakonu po vetu DS-ja glasovati še enkrat.

Janša napovedal možnost kazenske ovadbe

Odziv Janeza Janše

Predsednik SDS-a Janez Janša se je na X-u odzval takole: "Ustava in pravna načela narekujejo: 1. Da se o zahtevi po posvetovalnem referendumu glasuje po 30 dneh. 2. Da se v roku 15 dni skliče izredna seja državnega zbora, če to zahteva četrtina poslancev. Brez čejev. Jasno? Spoštovana gospa predsednica državnega zbora, ste v globoko neustavnem stanju. #udar"

Glede napovedi predsednika SDS-a Janeza Janše iz objave na omrežju X, da bi lahko v stranki vložili kazensko ovadbo zoper njo zaradi zlorabe položaja, pa je Urška Klakočar Zupančič dejala, da se te ne boji in da naj v stranki "izkoristijo pravna sredstva, za katera menijo, da jih imajo na voljo". Hkrati je opozorila na to, da je tudi kriva ovadba kaznivo dejanje. "Prvak SDS -a ima dovolj dela s svojimi lastnimi kazenskimi ovadbami, naj se z njimi ukvarja," je še dodala.

Kaj bi preiskovala komisija

Poslanci opozicijskih strank SDS in NSi so zahtevo za začetek nove parlamentarne preiskovalne komisije o ugotavljanju in oceni dejanskega stanja zaradi ogrožanja energetske neodvisnosti Slovenije vložili sredi julija. Kot so pojasnili, želijo pod drobnogled vzeti delovanje energetskih podjetij v državni lasti v zadnjih desetih letih.

Med drugim jih zanima, ali so podjetja v slovenski energetiki poslovala v skladu s predpisi in načeli transparentnosti ter ali je prišlo do izigravanja pri denarni in plačni politiki organov vodenja in nadzora podjetij. Razjasniti želijo tudi vlogo vlade, DZ-ja, Slovenskega državnega holdinga in agencije za energijo pri sprejemanju odločitev v povezavi s poslovanjem v energetskih podjetjih v državni lasti ter ugotoviti, ali so energetska podjetja v posredni ali neposredni državni lasti neposredno ali posredno financirala politične stranke.

Skupina poslancev SDS-a s prvopodpisano vodjo poslanske skupine Jelko Godec je nato prejšnjo sredo vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi poslanci obravnavali akt o odreditvi omenjene parlamentarne preiskave, ki pa jo je predsednica DZ-ja zavrnila. Urška Klakočar Zupančič namreč vztraja pri tem, da morata biti zahteva in akt o odreditvi preiskave ustavna in zakonita.

Predsednica DZ-ja noče sklicati preiskovalne komisije