Ustavno sodišče je z odločitvijo dalo zelo pomembno razjasnitev, je dejal predsednik države Danilo Türk, ki kmalu pričakuje naslednje korake, ki bodo zagotovili uspešno nadaljevanje procesa ratifikacije arbitražnega sporazuma.

Türk: sporazum dober in "da" za posvetovalni referendum
Türk še vedno zagovarja tudi posvetovalni referendum, (o katerem se bo premier Pahor še posvetoval s parlamentarnimi strankami) saj meni, "da bodo poslanci ob zaključenem dejanju ratifikacije vedeli, kaj si ljudje mislijo." Predsednik države je še dejal, da bi bilo dobro, da poslanci zdaj, ko je sporazum tudi po mnenju ustavnega sodišča skladen z ustavo, o njem dobronamerno razmislijo, kar po njegovem pomeni, da se v proces ne vključujejo politične kalkulacije, "ki nimajo kaj dosti z vsebino sporazuma in s tem, da ta sporazum odpira pot, da se reši vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško."

Po kreativni razlagi načela pravičnosti odločitev v nekaj letih?
Predsednik države pričakuje, da bo postopek mednarodne arbitraže potekal dokal hitro, saj nerešenih vprašanj med državama ni veliko- Zahtevnejša je le določitev meje na morju, kjer bo, po njegovem mnenju potrebna "kreativna razlaga načela pravičnosti", odločitev pa pričakuje v nekaj letih, kar bo "bistveno hitreje, kot bi trajalo na meddržavnem sodišču v Haagu."

Premier je z odločitvijo zadovoljen
Razglasitev odločitve ustavnega sodišča so prišli poslušat tudi premier Borut Pahor, predsednik državnega zbora Pavel Gantar in ministra za pravosodje in za zunanje zadeve Aleš Zalar in Samuel Žbogar.

Pahor je z odločitvijo sodišča zelo zadovoljen, vlada pa je po njegovem mnenju ravnala modro, ko je prosila ustavno sodišče za mnenje glede ustavnosti doseženega arbitražnega sporazuma s Hrvaško. "Pri eni od najbolj aktualnih tem, ki je čakala to vlado takoj na začetku, smo se tega velikega problema lotili z veliko mero poguma, tudi znanja in izkušenj in modrosti in uspeli," poudarja.

Napovedal je še, da se bo o razpisu morebitnega referenduma posvetoval s koalicijo. "Upam, da bodo sprejeli moj predlog, da bi se posvetovali tudi s predsedniki drugih parlamentarnih strank in tako morda dosegli dogovor glede nadaljnje poti tega sporazuma," pravi. O morebitnem iskanju dvetretjinske večine v DZ-ju je Pahor dejal, da se bodo tudi o tem še posvetovali.

Zalar: Referendum je nesmiseln
Zalarju se zdi morebiten referendum nesmiseln, saj ima arbitražni sporazum zdaj določeno podporo v javnosti. Dejal je, da se je prej o razpisu referenduma razpravljalo, ker je bila javnost nenaklonjena arbitraži. Ob tem je poudaril, da bo možnost referenduma vedno obstajala, "če ne prej, na koncu ratifikacijskega sporazuma, t. i. naknadni zakonodajni referendum." "Tudi če bo do tega prišlo, vlada temu govoto ne bo nasprotovala, je pa vprašanje, ali je smiselno, da vlada oziroma koalicija referendum še naprej močno forsira," meni Zalar.

O ratifikaciji že aprila?
Po Gantarjevem mnenju je bila odločitev sodišča pričakovana in tudi zelo dobro obrazložena. "Zdaj je zadeva povsem jasna. Proces ratifikacije sporazuma je odblokiran. Po poslovniku državnega zbora gre zadeva na prvo naslednjo sejo. Ker je seja za marec že sklicana, to pomeni, da bi to lahko šlo na aprilsko sejo. Če bo predlog kvalificiran za referendum, pa bo o posvetovalnem referendumu predtem odločati državni zbor, zato ni nujno, da bo ratifikacija arbitražnega sporazuma na vrsti že na aprilski seji," je še pojasnil predsednik DZ-ja.

Ime slovenskega sodnika še neznano
"Zunanje ministrstvo lahko nadaljuje delo, ki smo ga že začeli, to je priprava na odločanje na arbitražnem sodišču. Mislim, da bo tu potrebno veliko dela in bo treba vključiti veliko ljudi. Zdaj, ko računamo, da bo sporazum v kratkem ratificiran, pa lahko gremo s polno paro naprej pri pripravi argumentacije Slovenije za sodišče," je po razglasitvi odločitve sodišča povedal Žbogar.

Zunanji minister še pravi, da o imenu slovenskega sodnika razmišljajo, ko bo ratificiran sporazum, pa bodo lahko začeli tudi konkretnejše pogovore, saj je v tem trenutku še prezgodaj, da bi se o njem odločali.

Sodišče je zadevo obravnavalo prednostno
Kot je znano, se je za presojo ustavnega sodišča vlada odločila novembra po podpisu sporazuma zaradi pomislekov v javnosti. Sodišče je zadevo obravnavalo prednostno.

Sodišče je odločalo o točki 3a, ki arbitražnemu sodišču nalaga določitev meje na kopnem in morju na zavezujoč način in kot dokončno rešitev spora. Vprašanje je bilo, ali je ta točka skladna s 4. členom Ustave, ki določa, da je Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država. Prav tako je moralo podati mnenje o tem, ali je točka 3a skladna z drugim razdelkom temeljne ustavne listine, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFR Jugoslavije.

Mnenje sodišča je pravno zavezujoče
Mnenje sodišča je sicer pravno zavezujoče, kar pomeni, da se bo postopek ratifikacije sporazuma nadaljeval v državnem zboru. "Sporazum ne določa poteka mej med državama pogodbenicama. Namen sporazuma je le ustanoviti arbitražno sodišče ter urediti le njegovo sestavo in delovanje," je ob koncu izreka mnenja poudaril sodnik poročevalec v zadevi Ernest Petrič.

Za odločanje arbitražnega sodišča bo po mnenju ustavnega sodišča ključen 4a člen arbitražnega sporazuma, po katerem bo sodišče za določitev meje na morju in kopnem uporabilo pravila in načela mednarodnega prava.

Sodnika Mozetiča, ki je v dveh izmed šestih točk o katerih je glasovalo sodišče, edini glasoval proti, je najbolj zmotilo dejstvo, da bo arbitražno sodišče mejo na spornih delih določilo originarno, dokončno in zavezujoče, po drugi strani pa temeljna listina in ustava "konstitucionalizirano" določata meje Slovenije. DZ se bo zato po njegovem mnenju znašel v položaju, ko bo moral zaradi ratifikacije arbitražnega sporazuma - ki je mogoča z enostavno večino - nato z dvotretjinsko večino spreminjati ustavo. To pa bi bilo po njegovem mnenju v nasprotju z ustavo.

Navadna ali dvetretjinska večina?
Ustavno sodišče je bilo manj konkretno o stališču, s kakšno večino naj državni zbor sporazum ratificira: z navadno, kot je običajno pri mednarodnih sporazumih, ali z dvetretjinsko. Kot navajajo, postopek ratifikacije ne more biti predmet presoje. "86. člen Ustave kot splošno pravilo določa, da državni zbor mednarodne pogodbe ratificira z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev, 3.a člen pa kot specialna določba določa, da se mednarodne pogodbe, ki na določene mednarodne organizacije prenašajo izvrševanje dela suverenih pravic oziroma s katerimi se država združuje v obrambne zveze, ratificirajo z dvotretjinsko večino glasov vseh poslancev. V obeh postopkih pa je mogoče ratificirati samo tako mednarodno pogodbo, ki je po vsebini skladna z Ustavo," navajajo.

Pri dvetretjinski večini sicer vztraja opozicija (saj sporazum tako podpore v DZ-ju ne bi dobil), medtem ko po mnenju koalicije zadošča navadna večina. Vlada za mnenje v zvezi s tem sodišča sicer ni vprašala.