Kot je zapisano v kratki obrazložitvi, ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. "Ko gre za oceno ustavnosti zakona oziroma oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, sprejme pobudo za začetek takega postopka ustavno sodišče le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Po oceni ustavnega sodišča pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je zavrnilo," je zapisano v odločitvi. To je sodišče sprejelo soglasno.

Zahtevo za oceno ustavnosti odloka o razpisu referenduma o noveli zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih je v imenu pobudnikov referenduma konec aprila na ustavno sodišče vložila poslanka SDS-a Eva Irgl, sicer prvopodpisana pod referendumsko zahtevo, ki jo je podpisalo več kot 46.000 volivk in volivcev.

Irgl: Vsi na glasovanje
Prvopodpisana pod pobudo, poslanka SDS-a Eva Irgl, je odločitev sodišča obžalovala, jo pa spoštuje. Državljane je pozvala, naj se referenduma 8. junija udeležijo v "čim večjem številu udeležijo referenduma proti zapiranju arhivov Udbe in s tem pokažejo, da je vprašanje zgodovinske resnice pomembno vprašanje in da z zavrnitvijo novele zakona omogočijo vsem raziskovalcem, da lahko nemoteno in brez političnih pritiskov raziskujejo našo polpreteklo zgodovino".

Sam datum 8. junija pomeni višje stroške v primerjavi s scenarijem, ko bil referendum izveden hkrati s predčasnimi parlamentarnimi, evropskimi ali lokalnimi volitvami, je zapisala v odzivu.

rglova, ki je v imenu predlagateljev referenduma odlok o njegovem razpisu tokrat že drugič poslala v presojo ustavnemu sodišču, ocenjuje, da bi bila zaradi težke finančne situacije, v kateri je država, najbolj racionalna odločitev, če bi se pri določitvi datuma referenduma sledilo dvema kriterijema, in sicer smotrnosti porabe javnih sredstev ter najvišji možni udeležbi volivk in volivcev pri glasovanju.

V ustavni pobudi je zato predlagala, da bi se zakonodajni referendum izvedel sočasno z jesenskimi lokalnimi volitvami, "saj bi se na ta način lahko zagotovil tudi kvorum, ki je potreben za veljavnost referenduma, odpravljen pa bi bil tudi vsak dvom v legitimnost odločitve".

Koalicija odgovorna za 2,2 mio. evrov
Razočarana je, da je koalicija vztrajala na samostojnem dnevu za referendum in to ob zavedanju, da bomo v tem času poleg referenduma odšli vsaj na troje volitev. Pri tem pa opozarja, da bo koalicija strank, ki je predlagala samostojen datum za referendum, morala prevzeti odgovornost za visoke stroške referenduma, ki bodo tako vsaj za 2,2 milijona evrov višji.

Ministrstvo: Odločitev pričakovana
Ministrstvo za kulturo je sporočilo le, da je za njih takšna odločitev ustavnega sodišča pričakovana. "Tako je končno nastopil čas za argumente zagovornikov in nasprotnikov novele arhivskega zakona, katerim bodo lahko volivke in volivci prisluhnili brez, da bi ob tem bili deležni političnih kampanj in agitacij za te ali one volitve," so zapisali v kratkem odzivu.
Koalicija sprva želela datum med prvomajskimi prazniki
Ustavno sodišče je namreč en odlok, ki je predvideval, da bi referendum potekal 4. maja, že razveljavilo. Ustavno sodišče je takrat presodilo, da bi izvedba referenduma po prvomajskih praznikih in počitnic volivcev otežila uresničevanje volilne pravice, DZ-ju pa je naložilo, naj določi nov rok glasovanja, ki bo v skladu z njegovo odločitvijo. DZ je nato kot dan referenduma ob nasprotovanju opozicije določil 8. junij.

V SDS-u so si sicer ves čas prizadevali, da bi referendum potekal skupaj z volitvami v Evropski parlament, ko bi na volišče najverjetneje prišlo več volivcev, kot če bi referendum potekal samostojno. Na drugi strani so v koaliciji in vladi menili, da bi sočasna izvedba referenduma in evropskih volitev pomenila mešanje volilne in referendumske kampanje, kar pa da ni dobro.