DZ je z ugotovitvijo, da je Janezu Janši prenehal mandat, nedopustno posegel v pravico do izvrševanja na volitvah pridobljenega mandata oziroma kršil 43. člen ustave, je odločilo ustavno sodišče. Janša je ob tem na Twitterju zapisal, da je "razlog za bes F571 zdaj znan".
Sodišče je bilo soglasno, ob tem, da so bili trije ustavni sodniki odsotni.
Ugotovilo je, da se 9. člen zakona o poslancih, ki določa, kdaj poslancu preneha mandat in ga je kot argument uporabil DZ, "ne more nanašati tudi na primere, ko je razlog za prenehanje mandata obstajal že v postopku potrjevanja kandidatur".
Ustavno sodišče ob tem ugotavlja, da ustava dopušča možnost, da zakon določi, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca. "Ker je zakonodajalec opustil ureditev vprašanja neizvoljivosti, ne more zakonske določbe, ki sicer nesporno ureja predčasno prenehanje poslanskega mandata iz razlogov, ki so nastali šele med izvrševanjem mandata, z razlago pomensko raztegniti tako, da dopušča poseg v volilno pravico tudi iz razlogov, ki so nastali že v postopku kandidiranja," so zapisali.

Janša je že v poslanskih klopeh, saj je ustavno sodišče že pred meseci odvzem mandata začasno razveljavilo. Takrat so ustavni sodniki zapisali, da bi, če bi se ob vsebinski obravnavi sodbe v zadevi Patria izkazalo, da temelji na kršitvah človekovih pravic, to lahko imelo težko popravljive, škodljive posledice za dobro in učinkovito delovanja demokratičnega parlamenta in oblasti kot celote.
Predsednik SDS-a je bil na zadnjih parlamentarnih volitvah izvoljen za poslanca, a je funkcijo nekaj časa opravljal "iz zapora". Za prihode na seje je namreč moral zaprositi vodstvo zavoda na Dobu za izhode.
DZ je lani s problematičnim sklepom ugotovil, da je s pravnomočnostjo sodbe v zadevi Patria Janši poslanski mandat samodejno prenehal.
Tudi za samo sodbo v zadevi Patria je ustavno sodišče ugotovilo, da temelji na kršitvah človekovih pravic, jo razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Na ljubljanskem okrajnem sodišču jo je prejela sodnica Janja Lombar Jenko, saj je ustavno sodišče zahtevalo izločitev sodnice Barbare Klajnšek. Lombar Jenkova mora zdaj preizkusiti obtožni akt, za katerega je ustavno sodišče ugotovilo več nepravilnosti. Če bo obtožni predlog sprejela v proces, se bo morala nato odločiti, ali zadeva zastara letos avgusta, kot nalaga stari kazenski zakonik, ali šele čez dve leti, kot nalaga veljavni kazenski zakonik.
Je pa medtem postala pravnomočna sodba v avstrijskem procesu Patria.
Zakon o poslancih
Ustavno sodišče je v isti odločbi ugotovilo, da je zakon o poslancih v neskladju z ustavo. DZ mora neskladje odpraviti v enem letu. Ustavno sodišče je presojo ustavnosti omenjenega zakona začelo v postopku odločanja o pritožbi, ki jo je na oktobrski sklep državnega zbora, da mu preneha poslanski mandat, vložil Janša.

Pri presoji zakona so ustavni sodniki ugotovili, da poslancu, ki mu je prenehal mandat, ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva zoper sklep DZ-ja oziroma mu takšno pravico celo odvzema. Zato so ustavni sodniki z odločbo ugotovili, da na tem področju obstaja pravna praznina, ki jo mora DZ odpraviti v enem letu.

Dvostopenjski postopek
Po mnenju ustavnih sodnikov tožba, ki bi jo lahko na upravno sodišče na sklep DZ-ja vložil poslanec, ne zagotavlja učinkovitega varstva, ker gre za dvostopenjski postopek. Pri tem po ugotovitvah sodnikov seznam pooblastil, ki jih ima upravno sodišče, tudi ne vsebuje izrecnega pooblastila za ponovno vzpostavitev poslanskega mandata.

"Prav tako v zakonu o upravnem sporu ni zahteve po vodenju upravnega spora polne jurisdikcije, pa tudi ne določb, ki bi se uporabljale v postopkih, kjer zahteva narava spora hitro odločanje (npr. krajši procesni roki). Na koncu je odločitve sodišč mogoče izpodbijati še pred ustavnim sodiščem v postopku z ustavno pritožbo, ki prav tako ni prilagojena posebni naravi sporov o prenehanju poslanskega mandata," ugotavljajo ustavni sodniki.

Pomembnost časovnega elementa
Spore o predčasnem prenehanju poslanskega mandata je treba po ugotovitvah sodnikov reševati posebej hitro, zato da se "v največji mogoči meri omeji negotovost glede pravice do izvrševanja mandata". Ob tem dodajajo, da je časovni element pri tem tako pomemben, "da je treba sodno varstvo v tovrstnih sporih, ki nastanejo znotraj DZ-ja ..., zaupati najvišjemu sodišču v državi ali celo ustavnemu sodišču".

Po mnenju sodnikov mora zakon "urediti kratke procesne roke in določiti, da je v takem postopku mogoče sprejeti začasne ukrepe oziroma da ima sprožitev sodnega varstva suspenzivni učinek".

Zakonodajalec lahko po navedbah ustavnih sodnikov pravno praznino uredi tudi v kakšnem drugem zakonu in ne nujno v zakonu o poslancih. Pri tem mora upoštevati tudi, "da sodnega varstva ni mogoče zagotoviti z ustavno pritožbo". "Ustavna pritožba je namreč subsidiarno pravno sredstvo, saj je praviloma dopustna šele, ko so zoper odločitve sodišč izčrpana vsa pravna sredstva," navajajo ustavni sodniki.