"

Še posebej je to občutiti zdaj med gospodarsko krizo, ko so "identitetna vprašanja potisnjena na rob," nadaljuje Radetić, "toda vprašanja ekonomske in socialne pravičnosti ni mogoče misliti brez zahtev po popolni enakosti ne glede na katero koli osebno okoliščino". Organizatorjem, društvu Parada ponosa se letos pridružuje tudi festival Migrantskega filma.

Ob tem je Barbara Rajgelj opozorila, da Slovenija na področju enakih pravic za istospolne pare še vedno zaostaja za razvitimi državami, kjer priznavanje enakosti istospolnih porok prehaja že v programe konservativnih strank. "Po enem letu bi bil čas za začetek postopkov, za spremembo zakonodaje. Saj je vmes prišla odločba ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je portiustavno, da istospolni zunajzakonski partnerji nimajo istih pravic pri dedovanju. Skratka prišel je signal, da je to področje treba sistemsko urediti. Toda za LGBT-skupnost ni sprejemljivo nič, kar bi bilo manj od popolne enakosti."

Tudi letošnji teden Parade ponosa bo spremljalo več dogodkov na različnih lokacijah v prestolnici, z izjemo 9. akcije Strpnosti, ki bo 8. junija v Mariboru. Vrhunec tedenskega dogajanja bo tudi letos povorka 15. junija v Ljubljani. Povorka se bo ustavila na Kongresnem trgu, kjer bosta nastopili skupini Napravi mi dete in Dandelion Children, spregovorila pa bosta tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Andreja Kopač Mrak in ljubljanski župan Zoran Janković.

Prav ministrica Kopač Mrak je bila, poudarja Barbara Rajgelj, najbolj dejavna zagovornica Družinskega zakonika. Ona bo tudi prva predstavnica vlade, ki bo nagovorila udeležence Parade ponosa. Organizatorji so povabili tudi predsednico vlade, ki je tisti dan zasedena, na odziv predsednika republike pa še čakajo. LGBT-skupnost računa, da bo že jeseni vlada pripravila nove predloge za ureditev tega področja. Edini politični stranki, ki parado javno poodpirata, sta zunajparlamentarna TRS in Zares.

Festival migrantskega filma se je letošnji Paradi ponosa pridružil, saj se tudi sam ukvarja s problematiko marginalizacijo ljudii, konkretno priseljencev in azilantov. "Področje človekovih pravic je stična točka, kjer se tudi najdemo skupaj s Parado ponosa, je povedal predstavnik festivala Uroš Krastnik. S tem sodelovanjem pa želi parada preseči omejenost zgolj na teme, ki zadevajo izključevanje na podlagi spolne identitete, je ob tem dodala Barbara Rajgelj.