Zahtevo za sklic izredne seje DZ-ja, na kateri bi obravnavali program Levice, so na začetku meseca vložili poslanci SDS-a in NSi-ja. Po njihovi oceni program Levice namreč kaže na možnost protiustavnega delovanja.
Na zahtevo dela koalicijskih poslancev so se pretekli teden burno odzvali v opozicijskih poslanskih skupinah, Zorčič pa je za mnenje o dopustnosti zahteve zaprosil zakonodajnopravno službo državnega zbora (ZPS).
Zorčič o predlogu nadzora parlamentarnih strank: "To je absurd brez primere v neki normalni demokraciji"
Kot je danes pojasnil medijem, je ZPS za mnenje zaprosil zaradi dvoma o pristojnosti DZ-ja za obravnavo tega vprašanja. Iz zahteve po njegovih besedah namreč ni razvidno samo to, da želijo predlagatelji izvesti razpravo o ustavnosti delovanja ene izmed parlamentarnih strank, kar je po njegovem mnenju nedopustno, temveč tudi predlagajo sklep, s katerim bi DZ vladi predlagal nadzor in spremljanje parlamentarnih političnih strank, s tem pa spodkopal svoje lastne temelje. "Takšno priporočilo je po moji oceni absurd brez primere v neki normalni parlamentarni demokraciji," je poudaril.
Iz mnenja ZPS-ja, kot je navedel Zorčič v dopisu predlagateljem sklica seje, med drugim izhaja, da vsebinski pogoj za presojo dopustnosti vložene zahteve ni izpolnjen.
Ustavna, zakonska in poslovniška ureditev namreč preprečujejo, da bi DZ vrednostno ocenjeval ustavnost programskih dokumentov in ravnanj politične stranke ter se o njih izrekal, drugim organom pa priporočal, naj nad njenim delovanjem opravljajo okrepljen nadzor, jo obravnavajo, spremljajo ali preprečujejo ravnanja, ki bi jih ocenili kot poskus rušenja parlamentarne ureditve in ustavnega reda, je razvidno iz dopisa, naslovljenega na predlagatelje sklica seje in objavljenega na spletni strani državnega zbora.
ZPS poleg tega še ugotavlja, da predlog, po katerem bi bil nadzor izvršilne veje oblasti usmerjen v delovanje ene od političnih strank, predstavlja nedopusten poseg v ustavno pravico do združevanja, omejevanje ali celo onemogočanje delovanje dela parlamentarne opozicije, to pa je nerazdružljivo s temeljnimi izhodišči parlamentarne demokracije, je dodal Zorčič v izjavi medijem v državnem zboru.
"Ker ustavni, zakonski in poslovniški pogoji za obravnavo predlaganega akta niso izpolnjeni, s tem pa prav tako niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje državnega zbora, sporočam, da izredne seje s predlagano točko dnevnega reda ne bom sklical," je še pojasnil.
SDS: Občutek imamo, da nas želi Zorčič utišati
V SDS-u so nad odločitvijo predsednika DZ-ja presenečeni. Kot je v izjavi za medije dejal vodja njihove poslanske skupine Danijel Krivec, so bili vlagatelji po dosedanji praksi pri obravnavi podobnih dokumentov na podlagi mnenja ZPS-ja pozvani, da svojo zahtevo dopolnijo oz. spremenijo. "Občutek imamo, da nas želi utišati in da v državnem zboru ne želijo razprave o tem. Mi pa menimo, da je vse, kar je javno objavljeno in kar se najde na spletu, vseeno tema, ki se v državnem zboru lahko obravnava," je dejal Krivec. Ne spomni se, da bi predsednik DZ-ja že kdaj ustavil tako pobudo, ki je "legitimna, ki se ne ukvarja z nekimi insinuacijami, ampak povzema dokumente in dejstva, ki so javno objavljeni". Na vprašanje, ali je Zorčičeva odločitev pomeni dodaten argument za njegovo razrešitev, je Krivec dejal, da ne. Dodal pa je to, da je to neka neobičajna praksa, ki si je ne želijo, saj je ravno parlament prostor, v katerem se izmenjujejo mnenja in stališča.
Dodal je še, ne posegajo v pravice stranke Levica, ampak se odzivajo na posamezne dele njihovega statuta in na javno objavljene izjave. Po njegovem mnenju tudi ne gre za nobeno kršenje ustavnih razmejitev. Kakšni bodo njihovi nadaljnji koraki, se bodo v SDS-u še odločili, ko se z mnenjem ZPS-ja seznanijo vsi poslanci in njihova pravna služba.
Levica: Gre za poskus dvigovanja dimnih zaves, medtem ko se lomasti po državi
V Levici pa so takšno odločitev Zorčiča pričakovali. "Pozdravljamo mnenje zakonodajno-pravne službe, ki je potrdila tisto, kar smo izpostavili v Levici že prejšnji teden, se pravi, da je SDS skupaj s satelitom NSi tisti, ki s takšnimi dejanji ogroža same temelje parlamentarne demokracije," je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.
Da bi bil sklic seje v nasprotju z ustavo in osnovnimi temelji parlamentarne demokracije, je po njegovih besedah mogoče razbrati tudi v mnenju ZPS-ja. Zahtevo v Levici sicer vidijo predvsem kot "poskus dvigovanja dimnih zaves, medtem ko SDS lomasti po državi in si podreja institucije".
Nemec obžaluje, da pri razgradnji institutov sodeluje tudi NSi
Zorčičevo odločitev so pozdravili tudi v delu opozicije. Po besedah poslanca SD-ja Matjaža Nemca je bilo bolj kot odločitev predsednika DZ-ja pričakovano predvsem mnenje ZPS-ja. "Seveda ni poslovniške, zakonske, ustavne podlage za tisto, kar so si v koalicijski stranki dovolili," je dejal in dodal, da DZ ni podij, na katerem bi podajali sodbo o primernosti političnih tekmecev. Ob tem obžaluje, da pri razgradnji institutov, ki so jih v Sloveniji gradili zadnjih 30 let, sodeluje tudi NSi.
Korče: SDS in NSi sta z željo po sklicu seje nakazala na to, da bi bilo treba prepovedati opozicijo
Poslanka LMŠ-ja Jerca Korče je spomnila na stališče njihove stranke, da je zgolj ustavno sodišče tisto, ki lahko presoja, ali je program oz. delovanje politične strank protiustavno. Temu je prikimala tudi pravna stroka znotraj parlamenta in Zorčiču po njenih besedah ni preostalo nič drugega, kot da spoštuje pravno normo, pravno državo in da takšne seje ne skliče. SDS in NSi sta z željo po sklicu nakazala na to, da bi bilo treba prepovedati opozicijo, je še dodala Korče. "Začeli so z eno stranko, ampak to ni vprašanje Levice. Ob takšnih dejanjih se moramo vsi vsak dan vprašati, kdo bo naslednji na tapeti," je dejala.
Kociper: Prekršili bi načela delitve oblasti
Zorčičevo odločitev pozdravljajo tudi v SAB-u in menijo, da je ZPS odlično povzel razloge, zakaj vsebinski pogoj za presojo dopustnosti vložene zahteve ni izpolnjen. Vodja poslancev SAB-a Maša Kociper je v izjavi poudarila spornost z vidika pristojnosti državnega zbora, pa tudi predlogov sklepov. Predlagatelji so po njenih besedah namreč predlagali, da bi izvršilna veja oblasti nadzorovala eno od opozicijskih strank in se vrednostno opredeljevala do tega, ali je stranka deluje protiustavno ali ne.
Po njenem mnenju bi bilo nedopustno, da bi s sklicem take seje in vrednostnim ocenjevanjem primernosti strankinega programa prekršili načela delitve oblasti. "Če se volivci ne bodo strinjali s programom stranke, bodo to izkazali s tem, da take stranke ne bodo volili. Ne more pa tega početi vlada," je še dejala Maša Kociper.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje