V preteklem letu se je na slovenskih cestah zgodilo 18.098 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 7.613 udeležencev, 91 pa jih je umrlo. Z vidika statistike je bilo lansko leto najuspešnejše v zadnjih letih, število umrlih je bilo namreč lani najnižje od leta 1954. Torej od leta, ko smo v Sloveniji začeli spremljati uradno statistiko prometnih nesreč.

Nepoznavanje pravil in vožnja pod vplivom alkohola

Čeprav se je varnost na slovenskih cestah na nekaterih področjih izboljšala, število primerov vožnje v napačno smer na naših cestah še vedno narašča. Po podatkih policije se je v letu 2017 v napačno smer peljalo 138, lani pa 160 voznikov. Kot je povedala Vesna Drole, vodja sektorja za odnose z javnostmi pri policiji, so odkrili 16 kršilcev. Čeprav se je večina takšnih voženj končala brez hujših posledic, pa so policisti septembra lani zaradi vožnje v napačno smer obravnavali tudi hudo nesrečo s smrtnim izidom.

A to je le uradna statistika, na Darsu opozarjajo, da je lahko takšnih primerov še več, saj vseh voznikov pri takem dejanju ni mogoče "zasačiti". "Zavedati se moramo, da se stanje na cestah lahko hitro spremeni. Voznik, ki vozi v napačno smer, lahko obrne in se nato pelje v pravo smer, prav tako lahko avtocesto zapustijo pred prihodom policistov. Kjer ni kamer ali drugih dokazov, se primera ne more potrditi," pojasnjujejo na Darsu. Na sedmini od skupno nekaj manj kot 620 kilometrov obstoječega avtocestnega omrežja sicer sistem vožnjo v napačno smer zazna samodejno.

Vzrokov, da število primerov voženj v napačno smer narašča, je več. Na Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP) pojasnjujejo, da gre "v enem delu zagotovo za nepoznavanje pravil oziroma, da voznik spregleda signalizacijo, poznamo pa tudi primere, ko je bila vožnja v nasprotno smer posledica uživanja alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc".

Veliko tveganje so bolniki z demenco

Vse večjo težavo v prometu pa pomenijo tudi bolniki z demenco, v Sloveniji jih je po ocenah stroke že okoli 33.000, napovedi pa kažejo, da bi se do leta 2050 število lahko podvojilo. Zavedati se moramo, da se s staranjem prebivalstva povečuje tudi delež starejših v prometu. Po podatkih AVP-ja je ob koncu leta 2016 vozniško dovoljenje v Sloveniji v starostni skupini od 61 do 70 let imelo 207.394 ljudi, v starostni skupini od 71 do 80 let 99.093 ljudi, v starostni skupini nad 80 let pa 18.938 ljudi.

A starejši vozniki v prometu niso težava, dokler se ne spoprijemajo z boleznijo, ki lahko vpliva na njihovo sposobnost vožnje. Na AVP-ju so pojasnili, da imajo bolniki z demenco "pogosto težave s perifernim vidom in ne vidijo, kaj prihaja s strani. Lahko je prizadet tudi globinski vid, zato slabše ocenjujejo razdalje. Prav tako slabše slišijo, pogosto zamenjajo levo in desno stran, spregledajo prometne znake, pozabijo, kam so se namenili ali katera pot je prava, čeprav so se po njej vozili rutinirano. Zaradi nepredvidljivih čustvenih odzivov je njihova udeležba v prometu še bolj tvegana. Vse to se pogosto dogaja, ko je bolezen že napredovala, in takrat bolnik predstavlja resno grožnjo sebi in drugim udeležencem prometa". Čeprav se na AVP-ju zavzemajo, da so starejši čim dlje samostojni in mobilni, kar je pomembno predvsem na podeželju, žal v takih primerih ne preostane drugega, kot da se bolnik odpove samostojni vožnji. Če tega ne stori, se začne uraden postopek za odvzem vozniškega dovoljenja.

Kritične točke

Med tistimi, ki se najpogosteje znajdejo na napačni strani ceste, po podatkih AVP-ja niso zgolj starejši od 65 let, ampak tudi mladi vozniki. Dodajajo, da je vožnja v napačno smer lahko nenamerna ali namerna, kot kritične točke, kjer se najpogosteje začne vožnja v napačno smer, pa poudarjajo priključke na avtocesto, počivališča, nivojska križišča med avtocestnim priključkom in nadrejeno cesto ter odseke avtoceste, kjer ni sredinske ločevalne ograje.

Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu

Na Darsu sicer opozarjajo, da imajo v zadnjem času na avtocestah največ težav z nepremišljenimi vozniki, ki se lotijo obračanja na avtocesti, nato pa začnejo voziti v napačno smer. Poudarili so, da so med takšnimi vozniki tudi starejši, ki imajo sicer veliko vozniških izkušenj in vozijo bolj umirjeno, a pogosto tudi slabšo psihofizično kondicijo. Na Darsu zato kot enega izmed ukrepov predlagajo zaostritev sistema zdravniških pregledov, več pozornosti bi bilo po njihovem mnenju treba nameniti predvsem voznikom z demenco in bolnikom z močnimi zdravili.

AVP v sodelovanju z Darsom, Generalno policijsko upravo in Zvezo društev upokojencev Slovenije pripravlja tudi projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. V okviru projekta izvajajo brezplačna usposabljanja za seniorje in upokojence po celotni Sloveniji. "Na teh dogodkih jim ponujamo obnovitev znanja prometnih pravil, vožnje po avtocesti in večpasovnih cestah, znanje, kako ravnati s poškodovanci v primeru prometnih nesreč, in svetovalno vožnjo v dejanskih razmerah, s katero lahko preizkusijo svojo vožnjo s člani izpitnih komisij," so potek delavnic opisali na AVP-ju.

Na novih priključkih in odsekih je vožnja v napačno smer onemogočena

Poleg izobraževanja so bili v zadnjih letih sprejeti številni zaščitni ukrepi. Dars je med drugim namestil dodatne informacijske table, prometne znake, ločilne robnike, detektorje vožnje v nasprotno smer, po celotnem avtocestnem omrežju se obeta postavitev novih videonadzornih kamer, za hitrejše obveščanje o izrednih dogodkih na cestah pa so posodobili tudi mobilno aplikacijo DarsPromet+. Vse nove priključke in odseke zgradijo tako, da je vožnja v nasprotno smer onemogočena.

Na Darsu sicer opozarjajo, da Slovenija pri naraščanju števila voženj v napačno smer ni izjema. Kot primer so navedli Avstrijo, kjer se je v letu 2017 v primerjavi z letom prej število takih primerov povečalo za 13 odstotkov, hkrati pa se je zato povečalo tudi število nesreč.