"Imamo garancijo, da so vsi ravnatelji za zdaj rekli, da bodo začeli šolsko leto 1. septembra in da bodo potem ustrezno delali prilagojeno, zlasti tam, kjer ni vseh prostorov, ter bodo šli v neke druge začasne prostore," je za TV Slovenija povedal šolski minister Felda.

Kot je poročala novinarka TV Slovenija Tanja Gobec, je bilo ponekod treba najti nadomestne učilnice, ker so stare poplavljene. Občine so dale prostore, kulturne domove, tudi župnišča.

Minister Felda je dejal, da bo uvedeno tudi šolanje na daljavo, če bo potrebno. Toda za zdaj nima informacije niti od enega ravnatelja, da razmišlja o tem. Se imajo pa šole znotraj šolskega koledarja možnost prilagoditi in denimo dneve dejavnosti organizirati v tistih dneh, ko pouk v učilnicah še ne bo mogoč.

V Lučah še popravljajo cesto

Med bolj prizadetimi občinami v poplavah je bila tudi občina Luče in tamkajšnji župan Klavdij Strmčnik je za TV Slovenija zatrdil, da se bo, kot kaže, pouk pri njih začel z začetkom septembra. Problematično cesto sanirajo, če bo prevozna, lahko prepeljejo 27 učencev.

"Če bo to šlo skozi, bomo nekako poskusili na vsak način vzpostaviti pouk s 1. septembrom. Naslednji problem so dijaki, ki potujejo z avtobusnimi linijami do Velenja in do Celja," je dejal. Sicer pa morajo iz doline pripeljati tudi 17 učiteljev.

Usmeritve za delo v novem šolskem letu

Direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj je med ključne poudarke za delo v prihodnjem šolskem letu poudaril usmerjenost v ustvarjanje varnega in spodbudnega učnega okolja, s čimer želijo vplivati tudi na preventivno delovanje pred različnimi oblikami nasilja.

Prav tako so ravnateljem razdelili gradiva in usmeritve za izdelavo digitalne strategije na posamezni šoli, predvsem s poudarkom varne in učinkovite rabe digitalne tehnologije in digitalnih virov ter dviga digitalnih kompetenc. Šole bodo v prihodnjem letu vključevali v dejavnosti na področju trajnostnega razvoja in doseganja podnebnih ciljev.

Po Logajevih besedah bo v prihodnjem šolskem letu intenzivno potekala prenova učnih načrtov, ki jih nameravajo pripraviti do konca koledarskega leta 2024, da bi jih uvedli s 1. septembrom 2025. Prenovili naj bi več kot 200 učnih načrtov in katalogov znanj za osnovne in srednje šole. Želijo si, da bi bili učni načrti sodobni, da bi vključevali metodično-didaktična priporočila in da bi imeli za prvo triletje osnovne šole enovit učni načrt, saj tam vse predmete uči en učitelj, je pojasnil.

V okviru bralne strategije in akcijskega načrta za bralno pismenost na zavodu za šole pripravljajo tudi programe, s katerimi želijo povečati bralne navade in tudi bralno pismenost.

Razširjen program v desetini šol

Po koncu poskusne uvedbe razširjenega programa v preteklih letih bo po Logajevih navedbah v prihajajočem šolskem letu nekaj več kot 10 odstotkov osnovnih šol na podlagi junija spremenjenega zakona nadaljevalo izvajanje razširjenega programa po novem konceptu.

Razširjeni program, ki med drugim vključuje tudi uvedbo drugega tujega jezika, bi za vse šole uvedli s spremembami zakona o osnovni šoli, ki je v pripravi.

Spremembe bi po besedah ministra za vzgojo in izobraževanje Felde med drugim vključevale tudi nacionalni preizkus znanja kot del meril za vpis v srednjo šolo in obvezen nacionalni preizkus znanja v tretjem razredu osnovne šole. Felda računa, da bi DZ zakon sprejel do konca leta, da bi se spremembe uveljavile 1. septembra 2024.

Felda je omenil tudi kadrovske težave v vzgoji in izobraževanju ter napovedal nadaljnje iskanje rešitev. Da bi težave omilili, so, kot je spomnil minister, že omogočili zaposlovanje kadrov, ki imajo primerno izobrazbo, niso pa še izpolnili vseh pogojev za delo na področju vzgoje in izobraževanja, a jih lahko pridobijo naknadno.