Sodnike, med katerimi je tudi Slovenec Boštjan M. Zupančič, je zanimalo predvsem vprašanje zamrznjenih deviznih prihrankov hrvaških varčevalcev v hrvaški javni dolg ter vprašanje, kam je izginil denar.

Veliki senat strasbourškega sodišča je razpravljal na zahtevo zagrebškega odvetnika Milivoja Žugića, ki je sodišče pozval, naj od Slovenije zahteva vračilo prihrankov z obrestmi in priznanje, da je kršila človekove pravice.

Hrvaška: Ne gre za vprašanje nasledstva
Hrvaška stran je sodišču pojasnila, da je Slovenija z ustavnim zakonom hrvaškim državljanom onemogočila vlaganje tožb na slovenska sodišča in da je prizadetih vsaj 130.000 hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke za okoli 170 milijonov evrov. Opozorili so še, da pri tem ne gre za vprašanje nasledstva.

Slovenija: Vprašanje je treba rešiti v okviru nasledstva
Zastopnica hrvaške vlade Štefica Stažnik je dejala, da je Ljubljanska banka kljub trditvam, da ni imela denarja, ustanovila dve mešani banki na tujem z velikim delom kapitala. Odvetnica odvetniške družbe iz Pariza, ki zastopa Slovenijo, Claudia Annacker, pa je dejala, da je banka denar vložila v lastnino na Hrvaškem. Vztrajala je, da je treba vprašanje jamstev za stare devizne vloge rešiti skladno s sporazumom o nasledstvu nekdanje Jugoslavije.

Sodniki so želeli dodatna pojasnila, ki po besedah generalnega državnega pravobranilca Lucijana Bembiča morda odpirajo vprašanje odnosa meddržavnega vprašanja med Hrvaško in Slovenijo, torej vprašanje prenosa deviznih sredstev v hrvaški javni dolg. Sodišče pa bo očitno odločilo bolj široko, saj bo odločba sodišča po Bembičevem mnenju zelo obširna in bo morda celo odgovorila na celotno vprašanje problematike deviznih varčevalcev.