Po cerkvah na veliki petek berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijoni. Za bogoslužje tega dne je v Katoliški cerkvi značilno čaščenje križa kot znamenje hvaležnosti in spoštovanja. Med obredom hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob, ki ga nato obiskujejo verniki.

"Samo odpuščanje lahko potolče maščevalnost"
Obred velikega petka je popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil papež Frančišek, ki se je najprej ulegel na tla in molil. Zvečer je v Koloseju sledila molitev križevega pota z verniki z vsega sveta, ki sodi med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu. Udeležilo se ga je več deset tisoč vernikov, zato je potekal ob najstrožjih varnostnih ukrepih, spremljale so ga tudi protiteroristične enote in specialne policijske enote. Za varnost v Rimu v teh dneh skrbi 10.000 pripadnikov varnostnih sil.
Papež je Jezusa prosil, naj vernikom podeli milost svetega sramu, skesanosti in upanja, saj njegovo sporočilo še vedno navdihuje toliko ljudstev, da premagajo zlo in hudobijo. "Samo odpuščanje lahko potolče zamero in maščevalnost, samo bratski objem lahko razpodi sovražnosti in strah pred drugim," je izpostavil. Dodal je, da Jezusova žrtev tudi danes še vedno oddaja vonj božanske ljubezni, ki boža srca tolikih mladih, ki mu posvečajo svoje življenje in postajajo živi zgled dobrote in zastonjskosti v svetu, ki ga razžira logika dobička in lahkega zaslužka.
Papež je v sklepni molitvi k Jezusu med drugim poudaril, da človeštvo obliva sram, ker so ga pustili samega, da je trpel za njegove grehe, ker so pobegnili pred preizkušnjo, čeprav so tisočkrat rekli, da Jezusa nikoli ne bodo zapustili. "Sram, ker smo izbrali oblast in ne Tebe, videz in ne Tebe, denar in ne Tebe, posvetnost in ne večnosti," je naštel. In dodal tudi sram, ker "se je toliko ljudi, celo nekaj tvojih služabnikov, pustilo zavesti oblastiželjnosti in slavehlepju, tako da so izgubili dostojanstvo in svojo prvo ljubezen. Sram, ker naši rodovi puščajo mladim svet, ki ga lomijo razkoli in vojne, ki ga požirajo sebičnost, kjer so mladi, bolni in ostareli odrinjeni na rob. Sram, ker smo izgubili sram."
Premišljevanja ob 14 postajah napisali mladi
Spomnil je na številne misijonarje, ki še vedno izzivajo dremavo vest človeštva, ko tvegajo svoje življenje, da bi Jezusu služili v ubogih, izvrženih, migrantih, nevidnih, izkoriščanih in zapornikih. Prosil je za za milost svetega upanja, "ker je tvoja Cerkev, sveta in sestavljena iz grešnikov še vedno tudi danes kljub vsem poskusom, da bi jo očrnili, luč, ki sveti, opogumlja, dviga in pričuje o tvoji brezmejni ljubezni do človeštva, zgled nesebičnosti, ladja rešitve ter vir gotovosti in resnice".

Križev pot velja za najbolj čustveno liturgijo velikega tedna. Besedila, ki so jih v Rimu prebirali ob 14 postajah križevega pota, so letos napisali dijaki rimske klasične gimnazije oziroma mladi, stari med 16 in 27 let. Papež namreč želi letošnje leto posvetiti mladim, ki jim bo namenjena tudi oktobrska sinoda.
Letošnja premišljevanja so tako odprla različne teme, kot je recimo pojav migracij, ali pa kako živeti Jezusovo oznanilo v dobi interneta. Skupina dijakov je izpostavila trpljenje sodobnega človeka.

Obredi na veliki petek
Slovesnosti ob velikem petku so potekale tudi v Jeruzalemu in drugje po svetu, obrede so pripravili tudi po slovenskih cerkvah. V ljubljanski stolnici je bogoslužje vodil ljubljanski pomožni škof Franc Šuštar, v stolnici v Kopru koprski škof Jurij Bizjak, v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Novem mestu pa generalni vikar prelat Božidar Metelko.
Filo: Pred Kristusom je le delitev glede na srce
V evangeličanskih cerkvah na veliki petek zvečer poteka osrednje velikonočno bogoslužje. V evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani ga je vodil evangeličanski škof Geza Filo. Izpostavil je pomen Jezusove smrti in križa in dejal: "Pred Kristusovim križem ni več delitve na leve in desne, tam je le delitev glede na srce, ki sprejema božjo ljubezen ali je ne sprejema."

Filo je v pridigi opozoril na izkušnjo sodobnega človeka, ko se zdi, da je Bog odsoten, kakor da je še vedno na križu ali v grobu. "V sodobni družbi prevladuje občutek, da iz tega križa ne bo sestopil in vstal iz groba in spregovoril človeku, kot da o njegovi eksistenci sploh ni več vredno govoriti, da je preprosto treba pozabiti na samo vprašanje o Bogu in ga izključiti iz človeške zavesti," je dejal. Takšno razmišljanje po njegovih besedah povzemajo znane besede "Bog je mrtev in mi smo ga umorili".

"Ko bomo doživeli moč te drugačne govorice Boga, razodevanje Boga v ljubezni do človeka in bližino njegove milosti, takrat bo v našem življenju prostor za nov žarek velikonočnega jutra, ki namreč odpira tiste dimenzije, ki jih racionalno sicer ni mogoče razložiti, pa vendar ljudje po teh dimenzijah, ki gredo čez rob razumljivega, hrepenijo in jih potrebujejo," je pomen vere v pridigi osmislil Filo.

Spomin na Jezusovo trpljenje
Po besedah patra in cerkvenega zgodovinarja Metoda Benedika se kristjani na veliko noč spominjajo Jezusovega trpljenja, njegove smrti na križu in vstajenja, kar predstavlja vrhunec njegovega odrešenjskega dela. Kot so Judje na veliko noč darovali jagnje, s čimer so se Bogu zahvaljevali za izhod iz Egipta, tako je Jezus po Benedikovih besedah za veliko noč namesto jagnjeta daroval sebe, da bi imeli po njem vsi večno življenje.