Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je za kandidata za mandatarja predlagal dr. Dušana Radonjiča, rednega profesorja na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti.

Poleg podpisa Ivana Vogrina je na njegovi pobudi za zdaj samo še podpis Boruta Ambrožiča.

Vogrin sicer vztraja, da ima zagotovljenih dovolj podpisov poslancev za vložitev svojega predloga, vendar imen podpornikov ni želel razkriti, ker naj bi jih "novinarji zmrcvarili".

Podpis zaradi domoljubja
Da je pristavil svoj podpis, pa je novinarjem potrdil nepovezani poslanec Borut Ambrožič, ki svojo potezo označuje "kot domoljubno dejanje v izogib predčasnih volitev, zoper katere so opozarjali nekateri eminentni pravni strokovnjaki, med njimi tudi Rajko Pirnat".

Möderndorferjevi ne bi podprli Radonjiča
"Ne," je na vprašanje MMC-ja, ali bi nepovezani poslanci Janija Möderndorferja podprli morebitnega kandidata za mandatarja Dušana Radonjiča, odgovoril Matija Sevšek iz kabineta predsednice vlade v odstopu, ki pa ustanavlja novo stranko, tudi s podporo nepovezanih poslancev Möderndorferja.

Štirje poslanci PS-ja Radonjičevi študentje
Da je šlo za "zanimivo srečanje bivših študentov in profesorja", je po srečanju dejal vodja poslanske skupine PS-ja Jožef Kavtičnik, saj so kar štirje poslanci njegovi nekdanji študentje. Kavtičnik meni, da bi bilo prav, da Radonjiču prisluhnejo tudi druge poslanske skupine, saj je veliko delal z gospodarstvom, tudi v tujini, in pozna težave.

Radonjič ni prepričal PS-ja
Na vprašanje, ali jih je Radonjič prepričal, je Kavtičnik odvrnil: "Tega nisem dejal." Začudilo ga je, da ni bilo v državi nikogar, ki bi bil pripravljen stopiti na to pomembno funkcijo, zato je vzel predlog zares - delal je z gospodarstvom, pozna veliko težav in ima zanimive poglede.

PS ne bo jeziček na tehnici
"Nismo sprejeli nobenih odločitev. Ne pričakujem, da bi kdo dal podpis do večera. PS ne bo tista, ki bo odločala ali ne odločala, odgovornost je na vsem parlamentu," je dejal Kavtičnik in napovedal, da bo o tem odločal svet stranke na seji v sredo. Ura še ni določena.

Dušan Radonjič je po sestanku pri PS-ju novinarjem dejal le, da bi se rad predstavil tudi drugim poslanskim skupinam.

SD ne sodeluje pri imenovanju mandatarja
Predsednik poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je novinarjem dejal, da njegova stranka ne sodeluje pri imenovanju novega mandatarja. "Ne bomo prispevali nobenih podpisov, če pa bo uradni kandidat – smo ga pripravljeni sprejeti zato, da mu povemo, da mu mi glasov ne bomo dali," je dejal Han, ki sicer o strokovnosti kandidata nima pripomb.

Treba je zbrati 46 glasov
Poudaril je, da je v ospredju politika in da je treba zbrati 46 glasov v prvem krogu: "Verjetno je doktorjev ekonomskih znanosti v Sloveniji veliko, ki bi bili lahko mandatarji, v politiki pa je žal treba iti na volitve, imeti večino v parlamentu in potem vladati. To je konec, politična moč tega parlamenta se je izpraznila. Ljudje morajo povedati, kdo bo imel možnost vladati naslednja štiri leta. Če pa bodo sestavili vlado, bo SD opozicija," je bil jasen Han.

Proti sta tudi SLS in NSi
"V tej igri ne sodelujemo. Gremo na volitve, smo že pripravljeni in glasujemo proti. Po vsem tem cirkusu, ki ga sicer spremljam od daleč, ne verjamem, da bi gospod Vogrin zbral deset poslanskih podpisov," je dejal poslanec NSi-ja Jožef Horvat.

Vse razen volitev je zavlačevanje
Poslanka SLS-a Jasmina Opec pa je v videoizjavi poudarila, da se v stranki zavzemajo za čimprejšnje predčasne volitve. V tem mandatu je bilo že toliko različnih vlad, da so edina prava rešitev predčasne volitve, da država dobi kompetentno vlado, ki bo sprejemala prave odločitve. Vse drugo bi bilo le zavlačevanje. Tudi sprejem Vogrinovega kandidata za mandatarja bi bil po besedah Jasmine Opec odmik od tega njihovega stališča, zato ga v poslanski skupini ne bodo sprejeli.

"Bomo videli, kdo so podpisniki pod to kandidaturo in kakšen je njihov motiv za podporo kandidaturi," je še dodala poslanka.

Vogrin je na tiskovni konferenci ponovil, da ima več kot dovolj glasov, a jih noče razkriti.

Radonjič ne pozna svojih podpornikov
Niti Radonjič imen podpornikov ne pozna. A kot je poudaril - zaupa Vogrinu, da je zbral ljudi, ki so podprli njegov program. Gre za resen poskus reševanja nastalega položaja, je zagotovil Radonjič: "Prisluhnil sem željam in argumentom predlagateljev. Zdi se mi nesprejemljivo, da niso našli mandatarja, ki bi vlado vodil po normalni poti dalje," je dejal. Pojasnil je, da ga zanima, kaj lahko naredi za blaginjo Slovenije do volitev. Njegov namen je sicer združiti vse parlamentarne stranke.

SDS: Norčevanje nima smisla
"Iz razmer, v katerih se je znašla država, v globoki gospodarski in politični krizi, se ni smiselno norčevati, zadeve so resne," je vodja največje poslanske skupine v DZ-ju Jože Tanko komentiral Vogrinov manever.

SDS bo glasoval proti
"Mi v teh igrah, ki se zdaj pojavljajo, ne bomo sodelovali. Tisti, ki niso pripravljeni, ki nimajo programov in rešitev, iščejo rezervne možnosti, da pridobivajo čas. V tem času država izrazito izgublja," je dejal vodja 26-članske poslanske skupine, ki bo na morebitnih glasovanjih o mandatarju glasovala proti.

Kdo je dr. Dušan Radonjič?
Iz strokovne biografije, ki jo je novinarjem razdelil Vogrin, je razvidno, da je Radonjič, zdaj redni profesor mariborske ekonomske fakultete, študiral ekonomijo in doktoriral v Zagrebu s področja trženja. Leta 1987 je bil izvoljen za dekana Ekonomsko-poslovne fakultete. V letih 1996 in 1997 ter med letoma 2003 in 2007 pa je bil prorektor Univerze v Mariboru za področje izobraževanja.

Po podatkih Gospodarskega vestnika je objavil več kot 350 del, tako doma kot v tujini. Izpeljal je več mednarodnih projektov, je član Evropske akademije za znanost in častni meščan mesta Maribor, je ob predstavitvi še dejal Vogrin.

Ni več zaresovec, a je bil mentor Vogrinu
Radonjič je še dejal, da je bil sedem mesecev član stranke Zares, iz katere pa je po volitvah izstopil. Spletni portal Siol.net pa je razkril, da je bil kandidat za mandatarja Vogrinov mentor pri magistrskem delu z naslovom Notranja konsolidacija podjetja in se zato poznata vsaj 15 let. Vogrin je torej leta 1999 magistriral na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru pri dr. Dušanu Radonjiču.

Tehnična vlada s 13 ministri
Vogrin je v uvodu pojasnil, da bi bila rešitev za Slovenijo do rednih parlamentarnih volitev tehnična vlada s 13 ministri. Resorje bi si razdelili: štirje ministri iz SDS-a, dva iz PS-ja, dva iz SD-ja, dva iz nekdanjega PS-ja oziroma skupine nepovezanih poslancev, eden iz DeSUS-a, eden iz SLS-a in eden iz DL-ja.