Računsko sodišče je pri izvedbi revizije nakupa zaščitne in medicinske opreme v času epidemije covida-19 upoštevalo izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme, ki so se odražale predvsem v nestabilnosti svetovnega trga in pomanjkanju zaščitne in medicinske opreme ter hkrati v pomanjkanju informacij o tem, ali in kako hitro in v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati stopnjo in obseg obolevnosti ter smrtnosti prebivalcev zaradi covida-19 v Sloveniji.

A v revizijskem poročilu so kljub upoštevanju izrednih okoliščin ugotovili neučinkovitost ravnanja vlade, ministrstva za zdravje, ministrstva za gospodarstvo razvoj in tehnologijo, ministrstva za obrambo in zavoda za blagovne rezerve, ki se je odražala tako pri ocenjevanju potreb po zaščitni in medicinski opremi kot tudi pri postopkih nabav zaščitne in medicinske opreme.

Vesel: Ni se vedelo, kdo je general

Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je v izjavi za STA po današnji objavi revizijskega poročila o nabavi medicinske opreme v epidemiji covida-19 opozoril predvsem na slabo koordinacijo in razpršenost vlog različnih akterjev, vpetih v nabave. "Ni se vedelo, kdo je general v tej vojni za nabavo opreme," je dejal. Kot je dejal Vesel, je Računsko sodišče pripoznalo izredne okoliščine, v katerih je potekala nabava opreme, a akterji, ki so bili vanjo vpeti, "niso bili učinkoviti zaradi nedodelanih vlog akterjev" z vidika prevzemanja odgovornosti.

"To se je izkazalo že pri ocenjevanju potreb, ki niso bile zbrane enotno, niso bile niti približno realne, zanesljive, kaj šele pravočasne. To je nato vodilo k velikim težavam pri nabavi opreme," je navedel.

Dogajanje je ponazoril s primerom nabave medicinskih ventilatorjev, ko je bila narejena ocena, da jih potrebujemo med 300 in 400, na dan ponovne razglasitve epidemije oktobra pa je bilo dobavljenih 148 ventilatorjev. Od teh jih je bilo najmanj 110, torej 75 odstotkov vseh, neprimernih za zdravljenje covidnih bolnikov. Konec leta 2020 jih je bilo neprimernih še vedno 35.

Kot je dejal, so za nabavo opreme zadolžili zavod za blagovne rezerve, "pri čemer se nihče ni ukvarjal z realnimi kapacitetami in izkušnjami zavoda, vsi podporni organi, ki so bili oblikovani za pomoč, pa so še otežili vlogo, čeprav vlogo medresorske skupine še ocenjujemo zelo pozitivno, v preostalem delu pa enostavno ne".

Nejasna vloga gospodarskega ministrstva

Prav tako sploh ni bila jasna vloga ministrstva za gospodarstvo pri izvedbi nabav. "Kaj naj bi počeli, na kakšen način, kako so separatno nekatere ponudbe, ne pa vseh, ki so jih prejeli, poslali zavodu ... Pri nekaterih so sami prevzeli vlogo naročnika, kar se nam zdi nesprejemljivo," je navedel.

Razpršenost nalog in nedorečenost pristojnosti sta vplivali na zelo neenakopravno obravnavo ponudb, sklepanje pogodb, kaj šele upravljanje pogodb, je dejal Vesel. "Posebej problematično je to, da je veliko ponudb ostalo nepregledanih. Pač pa je šlo za neke prioritetne obravnave, predvsem MGRT si je privoščil posebno vlogo, da je zavodu naročal, katere pogodbe naj sklene. Z nekaterimi sklenjenimi posli smo tudi seznanili policijo," je navedel.

Na vprašanje, ali je bila taka razpršenost vlog posledica slabe organizacije ali namernega prelaganja odgovornosti, je Vesel odgovoril, da "bi v spomladanski fazi in do poletja težko ugotovili, da je bila takšna konstelacija namerna", od tam naprej "pa bi lahko bilo nekaj signalov takih", da bi lahko šlo za namerno prelaganje odgovornosti drug na drugega.

13 spornih poslov predanih policiji in KPK-ju

Pri 13 poslih pa so po Veselovih besedah ugotovili, da tako odstopajo od običajnih poti sklepanja pogodb, da so potrebni posebne obravnave. Zato so z njimi seznanili policijo in KPK. Razlogi so različni – od nerazumne prednostne obravnave ponudnikov do precej negospodarnih pogodb, je navedel Vesel.

Katere pogodbe so problematične, se da po njegovih besedah verjetno razbrati iz revizijskega poročila. Kot je še dejal predsednik Računskega sodišča, je zadovoljen, da je revizorjem uspelo pregledati več kot 10.000 dokumentov (čeprav so nekatere dobili z veliko težavo) in da so svoje delo lahko opravili profesionalno "kljub resnično velikim političnim pritiskom na delo Računskega sodišča".

Glede tega je dejal, da so bili pritiski "nekoliko bolj intenzivni, precej enosmerni, včasih neargumentirani, neelegantni ...". A za delom revizorjev stoji. "Vsak stavek je argumentiran, dokazljiv, svoje delo so opravili profesionalno. Res naši mlini meljejo počasi, a temeljito in stvarem vedno pridemo do dna. Tudi tu smo," je še navedel.

Počivalšek: Tisti, ki so pričakovali potrditev korupcije, so razočarani

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je izrazil zadovoljstvo, da je poročilo računskega sodišča končno objavljeno, saj "lahko presekamo vse špekulacije, ki so bile do zdaj v etru". Poročilo je bilo zadnje mesece zelo spolitizirano, je ocenil in dodal: "Tisti, ki so pričakovali, da bo poročilo potrdilo natolcevanja o korupciji, so danes gotovo zelo razočarani."

Poročilo namreč ne govori o korupciji, ampak le o analizi učinkovitosti sistema, je navedel in se strinjal z ugotovitvami, da je bil sistem nabave zaščitne opreme ob izbruhu epidemije covida-19 neučinkovit in da Slovenija ni bila pripravljena na tak izziv. "Ne strinjam pa se z oceno, da smo kot vlada takrat delovali neučinkovito," je dejal.

Krizno upravljanje vlade

Po besedah gospodarskega ministra je vlada k težavi nastopila s kriznim upravljanjem. "Vlada je nadoknadila izhodiščno neučinkovitost sistema in poskrbeli smo za to, da smo v boju vseh držav za medicinsko opremo za naš zdravstveni sistem pridobili vse, kar je potreboval. Uspeli smo kljub neučinkovitosti sistema," je poudaril.

Kako je zdravstveni sistem v kritičnih časih odločal, kaj potrebuje, Počivalšek ni želel komentirati. "Je pa pomembno poudariti, da nisem jaz, niti nihče od mojih sodelavcev na ministrstvu, odločal o tem, kaj in koliko smo kupili," je dejal.

"Mi smo samo dobili podatek, kaj in koliko zdravstveni sistem potrebuje, nato pa smo pomagali pri pridobivanju informacij o potencialnih dobaviteljih in poskrbeli za dejansko dobavo." To je po njegovih besedah potrdilo tudi računsko sodišče.

Tudi glede medicinskih ventilatorjev je računsko sodišče po njegovih besedah ugotovilo, da je ministrstvo za gospodarstvo najprej pridobilo mnenja strokovnjakov o medicinskih ventilatorjih, nato pa je ponudbe za izvedbo postopkov nabave poslalo blagovnim rezervam. Zdravstveni sistem je nabavo medicinskih ventilatorjev postavil za največjo prioriteto, strokovnjaki so dali svojo oceno, kupili pa smo tisto, kar je bilo na voljo na trgu, v količinah, ki jih je bilo mogoče dobiti, je dejal minister.

"Takrat na trgu ni bilo mogoče dobiti vseh tistih ventilatorjev, ki so si jih nekateri zdravniki želeli. Mogoče je bilo dobiti le tiste, ki smo jih na koncu dobavili. Res je, da so bili v nižjem razredu želja zdravnikov, a bili so sprejemljivi in se še dandanes uporabljajo," je zatrdil Počivalšek.

Vprašljivi sklepi Računskega sodišča

Kot "vprašljive" pa je Počivalšek ocenil sklepe v poročilu računskega sodišča, da je bilo kršeno načelo preglednosti in enakopravne obravnave vseh ponudnikov. Poudaril je, da je bila nabava iz razlogov skrajne nujnosti izvedena v obliki pogajanj brez objave. "V tem postopku lahko naročnik celo sam izbere, koga bo sploh povabil k oddaji ponudbe. Pa smo se kljub temu potrudili, da smo pridobili čim več ponudb," je dejal minister.

Računsko sodišče je poročalo tudi o nejasni vlogi ministrstva za gospodarstvo na začetku epidemije, ker vlada njegovih nalog ni jasno določila. "Res je, na vladi v tistih norih prvih tednih nismo pikolovsko in birokratsko določali vseh podrobnosti, ker smo bili v izrednih razmerah," je ponazoril. A naloga je bila povezati in pomagati vsem inštitucijam pri nabavi opreme – nekatere so ugotavljale, kaj in koliko nabaviti, druge so morale izvesti nabavo. "Naša naloga je bila pomagati vsem ravno zato, ker je sistem sam po sebi deloval neučinkovito," je dejal Počivalšek.

Minister je prepričan, da bo v prihodnjih dneh "še veliko interpretacij" poročila računskega sodišča. Novinarje je zato pozval, naj ga natančno preberejo. "Poročilo v ničemer ne potrjuje natolcevanja opozicije in nekaterih medijev, da gre za korupcijo," je sklenil.

Janša: Šarec je pustil prazna skladišča

Predsednik vlade Janez Janša je ugotovitve Računskega sodišča, da vlada, ministrstva in zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti, pospremil s tvitom: "Seveda ne. Ko v izrednih kaotičnih razmerah poskrbiš za nabavo in rešiš na stotine življenj – nisi učinkovit. Učinkovit je Marjan Šarec, ki je dal maske na Kitajsko in pustil prazna skladišča. Pa predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je tudi 'učinkovit', saj je nepridobitno pokasiral milijon evrov."

Slaba organizacija, favoriziranje ponudnikov, kršenje predpisov

Po mnenju Računskega sodišča vlada, omenjena tri ministrstva in zavod niso bili učinkovito organizirani. "Postopki javnega naročanja zato niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne in medicinske opreme, postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti," je zapisalo Računsko sodišče v danes objavljenem poročilu.

Posledično je bila iz državnih blagovnih rezerv nekaterim uporabnikom razdeljena neustrezna zaščitna oprema oziroma ventilatorji, ki ob razdelitvi bolnišnicam niso bili primerni za takojšnje zdravljenje bolnikov s covidom-19. Določena količina opreme je bila brez ustreznih podlag razdeljena tudi subjektom, ki do nje niso bili upravičeni, so dodali.

Blagovne rezerve

Kot ugotavljajo v poročilu, so se urgentne nabave nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme izvajale v okviru oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nadomeščanja že uporabljene opreme v blagovnih rezervah, vendar se je izkazalo, da postopki, določeni v zakonu o blagovnih rezervah in drugih obstoječih predpisih oziroma strateških ali izvedbenih dokumentih, niso bili določeni tako, da bi bili uporabljivi za učinkovito ocenjevanje potreb po opremi, ki naj se v izrednih okoliščinah nabavi in nemudoma razdeli relevantnim uporabnikom. "Obstoječe podlage tako niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej jasno, kdo je pristojen za določitev vrste in kakovosti opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti za določene relevantne uporabnike, kdo in kako naj zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme. Prav tako ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jih je treba dodatno nabaviti. Ne glede na navedeno slabost sistemske ureditve so se nekateri revidiranci aktivirali, vendar je bilo ocenjevanje potreb po opremi večinoma neorganizirano, nesistematično in neenotno. Poleg tega so pri ocenjevanju potreb sodelovali tudi subjekti, ki za to niso imeli ustreznih podlag," so zapisali.

Ministrstvo za zdravje in NIJZ

Računsko sodišče je presodilo tudi, da je ministrstvo za zdravje v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) sicer učinkovito spremljalo razvoj širjenja nalezljive bolezni covid-19, vendar pa se na pridobljene informacije in opozorila ni dovolj učinkovito odzivalo, saj ni nemudoma pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme.

"K ugotavljanju zalog zaščitne in medicinske opreme, med drugim tudi k ugotavljanju števila razpoložljivih ventilatorjev, je ministrstvo prvič pristopilo 3. 2. 2020, vendar je prvi celovit seznam z navedbo števila vseh razpoložljivih ventilatorjev, vključno z ventilatorji, primernimi za obravnavo bolnikov s covidom-19, pripravilo šele 31. 3. 2020, torej 18 dni po tem, ko je že nabavilo dva ventilatorja, oziroma 13 dni po tem, ko je zavod že sklenil prve štiri pogodbe za dobavo 326 ventilatorjev. K ugotavljanju zalog zaščitne opreme v bolnišnicah je MZ sistematično pristopil 19. 3. 2020, nato pa aprila 2020 še za zdravstvene domove in nekatere socialnovarstvene zavode, vendar so bili zbrani podatki o zalogah pomanjkljivi. Ugotavljanje zalog zaščitne in medicinske opreme zato ni bilo učinkovito, saj ni bilo celovito in natančno niti pravočasno, predvsem pa ob prvih ocenah potreb in prvih nabavah podatki o zalogah opreme niso bili na razpolago," piše v poročilu.

Posledično tudi ocenjevanje potreb po zaščitni opremi ni bilo enotno, realno, zanesljivo niti pravočasno, ugotavljajo.

Vlada 23. marca zavodu odvzame samostojnost

Zavod je bil do 23. 3. 2020 pri izvajanju postopkov javnega naročanja samostojen, potem pa je vlada na predlog ministrstva za gospodarstvo kot pomoč zavodu pri izvajanju javnega naročanja ustanovila medresorsko delovno skupino za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (covid-19) in nanjo prenesla del postopkov javnega naročanja, in sicer postopke obravnave ponudb za dobavo opreme. "S tem je posegla v postopke javnega naročanja, ki bi jih moral izvajati zavod kot gospodar postopka naročanja zaščitne in medicinske opreme," piše v poročilu.

Glavni očitki poročila

Računsko sodišče je presodilo, da sklepanje pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme v obdobju od 14. 3. 2020 do 1. 6. 2020 ni bilo učinkovito, saj zavod, vlada in medresorska delovna skupina niso zagotovili sistema sklepanja pogodb izključno na podlagi popolnih ponudb, posledično pa je zavod sklepal tudi pogodbe na podlagi ponudb, ki niso bile popolne, v treh primerih pa je sklenil pogodbe, čeprav za naročeno blago sploh ni pridobil ponudb.

Vlada ob ustanovitvi medresorske delovne skupine ni zagotovila sistema, po katerem bi zavod lahko sklepal pogodbe samo na podlagi ponudb, ki jih je predhodno obravnavala delovna skupina, posledično pa je zavod sklepal pogodbe na podlagi lastne presoje ali pa na podlagi ponudb, ki mu jih je posredovalo ministrstvo za gospodarstvo oziroma kdo drug mimo postopkov obravnave ponudb v okviru medresorske delovne skupine.

V nadaljevanju je v nekaterih primerih odločitve o oddaji javnega naročila sprejel uslužbenec zavoda, ki za to ni imel veljavnega pooblastila.

Vlada ni natančno določila pristojnosti ministrstva za zdravje in ministrstva za gospodarstvo pri nabavah opreme, za katere je zadolžila zavod, in je poleg tega ustanovila še medresorsko delovno skupino. Gospodarsko ministrstvo pa ni natančno določilo vloge projektne skupine. "S tem je vlada prispevala k temu, da so različne osebe, ki niso bile zaposlene na zavodu in niso imele pooblastil zavoda za sodelovanje, dajale zavodu (direktorju in preostalim vodilnim uslužbencem) konkretna navodila o tem, s katerim ponudnikom in pod kakšnimi pogoji naj zavod sklene pogodbo, oziroma so pomembno vplivale na nabavne postopke," so zapisali na Računskem sodišču.

"Zavod je v več primerih sklenil pogodbe pod manj ugodnimi pogoji, kot pa so izhajali iz ponudb, ki so bile podlaga za njihovo sklenitev, poleg tega zavod pri sklepanju pogodb ni izkazal prizadevanja, da bi bile v pogodbe vključene nekatere bistvene sestavine, poleg tega pa tudi ni utemeljil razlogov za sklepanje aneksov neposredno po sklenitvi pogodb oziroma še po preklicu epidemije covida-19, ko so bile naročene že zadostne količine opreme in so se okoliščine na trgu opreme že izboljšale," piše v poročilu.

Zavod in ministrstvo za gospodarstvo, ki je podajalo soglasja k pogodbam, pri sklepanju pogodb nista ravnala v skladu z načelom enake obravnave in učinkovito, saj zavod ni vedno zagotovil, da bi pridobil zavarovanje še pred izvedbo predplačila in v celotnem znesku vrednosti predplačila, poleg tega pa je kot zavarovanje sprejel tudi dokument, ki ga ni mogoče šteti za nobeno veljavno obliko stvarnega zavarovanja, poleg tega je zavod v dveh primerih predpisane postopke javnega naročanja izvedel in pogodbo za dobavo blaga sklenil šele po tem, ko je bilo blago že dobavljeno in prevzeto.

Soodgovornost vseh vpletenih

V poročilu Računsko sodišče meni, da so za neučinkovitost pri izvajanju postopkov javnega naročanja in pri sklepanju pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme poleg zavoda za blagovne rezerve, ki je bil formalno določen za naročnika opreme, soodgovorni tudi vlada, Uprava RS za zaščito in reševanje, ministrstvo za gospodarstvo, medresorska delovna skupina, projektna skupina in zunanji deležniki, ki so delovali v okviru medresorske delovne skupine in zunaj nje.

Zavod je bil neučinkovit tudi pri upravljanju pogodb, ugotavljajo v poročilu, saj je prevzemal in predajal v razdeljevanje opremo, za katero ni bilo izkazano, da ustreza veljavnim predpisom in standardom ter da ima vsa v Republiki Sloveniji zahtevana dovoljenja (kot maske tipa IIR je na primer prevzel in predal v razdelitev nekaterim zdravstvenim ustanovam maske, ki niso ustrezale standardom, ki se zahtevajo za tak tip mask, temveč je šlo zgolj za higienske maske).

V primeru pogodbe za dobavo 220 ventilatorjev ni poskrbel za izvedbo pogodbeno določenih kontrol prevzema celotnega dobavljenega blaga, v obdobju od 14. 3. 2020 do 29. 4. 2020 ni zagotovil enotnega kakovostnega pregleda dobavljenega blaga, je z opustitvijo ustreznih nadzornih postopkov prispeval k temu, da je bilo razdeljeno in uporabljeno tudi neustrezno blago, ter ni zagotovil rednega spremljanja izpolnjevanja pogodb in v primerih kršitev ni ažurno ukrepal, s čimer je prispeval k neenaki obravnavi dobaviteljev opreme.

Zahtevani popravljalni ukrepi vlade in zavoda

Računsko sodišče je od vlade in zavoda za blagovne rezerve zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov.

Vladi je naložilo, naj z načrtom dejavnosti izkaže, kako bo poskrbela za spremembe in dopolnitve predpisov načrtovanja in izvajanja, da bodo v izrednih okoliščinah, ko zaloge blaga v državnih blagovnih rezervah ne zadoščajo potrebam po blagu osnovne preskrbe, natančno določeni potek aktiviranja deležnikov ter sistem ugotavljanja zalog blaga, sistem ocenjevanja potreb po blagu in postopek sprožitve in izvedbe nabav blaga, ki naj se nemudoma razdeli uporabnikom. Vlada mora v odzivnem poročilu izkazati tudi, da bo petletni program blagovnih rezerv vključeval vse elemente, ki jih zahteva zakon o blagovnih rezervah.

Zavod pa bo moral Računskemu sodišču izkazati, da je zagotovil evidentiranje zalog v državnih blagovnih rezervah na način, da bodo v vsakem trenutku, tako v fazah oblikovanja rezerv kot v fazi sproščanja blaga, razvidne količine in vrste blaga in opreme, ki so na zalogi, ter da bo stanje zalog sledilo vrstam in količinam blaga, načrtovanim v petletnem programu blagovnih rezerv.

Predlagana izboljšanja

Računsko sodišče je vladi, omenjenim ministrstvom in zavodu podalo tudi vrsto priporočil za izboljšanja, na podlagi katerih bo v primeru izrednih okoliščin vzpostavljen učinkovit sistem ugotavljanja zalog opreme, ocenjevanja potreb ter postopek sprožitve in izvajanja nabav, ki ga je treba nemudoma razdeliti uporabnikom.

15. februarja izdan predlog poročila

Predlog poročila je sodišče izdalo 15. februarja po tistem, ko so končali razčiščevalne sestanke z zavodom za blagovne rezerve, vlado ter ministrstvi za obrambo, gospodarstvo in zdravje. Predlog je bil vročen le revidirancem in nekdanjim odgovornim osebam revidirancev iz revidiranega obdobja in ni javen dokument. Na predlog so lahko vsi prejemniki podali ugovor v roku osmih dni od vročitve predloga revizijskega poročila.