Mikrobiologinja Viktorija Tomič je na zaslišanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki se na zahtevo opozicije ukvarja z ukrepanjem vlade v epidemiji covida-19, v uvodu pojasnila, da je skupino proti koncu lanskega leta imenovalo ministrstvo za zdravje pred začetkom uporabe hitrih antigenskih testov. Naloga štiričlanske skupine je bila priprava strokovnih priporočil za njihovo uporabo.

V skupini so po njenih besedah določili najnižjo ustrezno raven občutljivosti hitrih testov. Proizvajalci so morali v dokumentaciji tako navajati vsaj 95-odstotno občutljivost testov, analiza v laboratoriju pa je morala pokazati vsaj 90-odstotno občutljivost. 90-odstotno občutljivost priporoča tudi Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC).

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pa priporoča nižjo, 80-odstotno, občutljivost testov, je dejala. "Ta priporočila so nekoliko blažja, ker morajo poskrbeti, da lahko tudi v revnejših državah, kjer nimajo logistike (...), steče testiranje," je pojasnila odločitev skupine, ki se je odločila za višjo zahtevano raven občutljivosti.

Verifikacijo hitrih testov Majbert Pharma je opravil Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Gre za teste, ki jih je decembra 2020 ministrstvo za zdravje kupilo z namenom splošnega presejalnega testiranja prebivalstva. Tomič je dejala, da na NLZOH-ju v verifikaciji niso odgovorili na vprašanja, ki so si jih postavili. Tako so ves čas poudarjali, da testi omenjenega podjetja ustrezajo merilom WHO-ja in navedbam proizvajalca, a le v delu, ko so bili analizirani pri zaznavi okužbe med bolnimi osebami.

Testi pri okuženih brez simptomov niso ustrezni

Spomnila je, da je NLZOH ugotovil, da testi pri zaznavi okuženih brez simptomov ne zadostujejo smernicam WHO-ja, ECDC-ja in strokovne skupine. Hitri testi so bili po njeni vednosti v Sloveniji namenjeni splošni presejalni uporabi, za diagnostiko bolezni pa se še vedno uporabljajo PCR-testi.

Predsednik komisije Robert Pavšič je nato izpostavil, da je NLZOH validiral le hitre teste podjetja Majbert Pharm in da je direktorica NLZOH-ja Tjaša Žohar Čretnik na eni od preteklih sej komisije dejala, da je takšno odločitev sprejela sama. Tomič je poudarila, da odločitev težko komentira, da pa po njenem strokovnem mnenju analiza le enega testa ni primerna. Na vprašanje Mojce Škrinjar (SDS) je pojasnila, da bi potencialna analiza primernosti več testov potekala hkrati in tako ne bi bila časovno zamudnejša.

Tomič: Škoda, ker ni sodelovala mikrobiološka stroka

Ob koncu je izrazila obžalovanje, saj bi bila po njenih zagotovilih slovenska mikrobiološka stroka sposobna hitre teste uvesti, kot je treba. Poudarila je, da se mikrobiologi pri svojem delu najprej temeljito pripravijo in šele nato sprejmejo odločitve, ne pa obratno. Če bi se pri vodenju epidemije covida-19 bolj opirali na stroko, bi po njenem mnenju ljudi lažje pripravili k zaupanju. "Zdaj pa še stroki ljudje ne verjamejo več," je spomnila.

Zaslišali so tudi predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Miroslava Petrovca, ki je bil član svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje v času prejšnje in zdajšnje vlade, bil pa je tudi imenovan v skupino, zadolženo za oceno primernosti hitrih antigenskih testov.

Glede ocenjevanja hitrih testov je povedal, da je bila njegova vloga v skupini manj pomembna in da je ogromno pomembnega dela v skupini opravila Viktorija Tomič, ki je po njegovih besedah skušala z vsem znanjem pomagati, da če se že uporabljajo hitri testi, naj se uporabijo najboljši. Sam je sicer izrazil precej dvomov o antigenskem testu, ker imajo po njegovih besedah nekoliko nizko občutljivost in ne smejo biti odločilni za diagnozo.

Petrovec: Smo z velikim številom testov res vplivali na epidemijo?

S pojavom epidemije pa je na mize po njegovih besedah prišlo ogromno ponudb za antigenske teste. Na IMI-ju so validacijo hitrih testov zavrnili, Petrovec pa je kot razlog navedel preobremenjenost kadra in to, da je pri oceni antigenskih testov težava, ker je treba za primerjanje s PCR-metodo odvzeti še en bris, za kar pa bi potrebovali mnenje etične komisije.

Petrovec, ki strokovnosti zaposlenih na NLZOH-ju popolnoma zaupa, je na Pavšičevo vprašanje, kako komentira, da je NLZOH, ki validaciji testov ni namenjen, vzel v validacijo samo enega proizvajalca in samo en test in ugotovil, da je ta ustrezen za nadaljnjo uporabo, med drugim odgovoril, da je NLZOH po funkciji tisti, na katerega se minister obrne. Meni pa, hipotetično, kot je dejal, da imajo dovolj znanja, da bi to lahko pravilno ocenili.

V pričanju je sicer kot tisto področje, ki so ga z vidika njegove stroke odločevalci po njegovem mnenju preveč preslišali, izpostavil problematiko hitrega širjenja mest za odvzeme brisov na okužbo z novim koronavirusom iz nosnega dela žrela, saj je bilo za jemanje brisov usposobljenih malo ljudi, s tem pa večja možnost za napake. Je pa dejal tudi, da je Slovenija med državami, kjer se opravi največ testov, kar je "sicer pohvalno, ampak vedno se moramo vprašati, ali smo s tem res kaj vplivali na epidemijo".

Kot zadnjega bi morali ob 20. uri zaslišati tudi enega izmed lastnikov podjetja Majbert Pharma Klemena Nicolettija, ki pa se zaslišanja ni udeležil. Po Pavšičevih besedah so mu vabilo na zaslišanje sicer vročili.

Kozmelj za zaprtimi vrati

Pred preiskovalno komisijo o ukrepanju v epidemiji covida-19, ki je bila ustanovljena na zahtevo koalicije, je stopil nekdanji direktor Sove Rajko Kozmelj. Pojasnil je, da je Sova dogajanje v povezavi s koronavirusom začela spremljati konec leta 2019. Zaradi njegove napovedi o navajanju tajnih podatkov se bo seja nadaljevala za zaprtimi vrati.
Predsednica komisije Suzana Lep Šimenko (SDS) je pred začetkom zaslišanja Kozmelja povedala, da je komisija tokrat pridobila sklep o razrešitvi dolžnosti varovanja tajnih podatkov, ki se nanaša na podatke, ki so predmet preiskave komisije.

Kozmelj je nato poudaril, da mora spoštovati zakon o tajnih podatkih in zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), zato lahko na javnem delu zaslišanja pove bolj malo. Ob tem je pojasnil, da je Sova ob koncu leta 2019 začela intenzivno spremljati razmere glede koronavirusa in ukrepanja Kitajske ob njegovem širjenju, svoje dejavnosti pa je agencija januarja in februarja 2020 še okrepila na načine, o katerih na odprtem delu seje ne more govoriti.

Lep Šimenko je sejo zato prekinila, nadaljevanje pa je potekalo za zaprtimi vrati.

Komisija ugotavlja politično odgovornost

Obdobje parlamentarne preiskave, sklicane na zahtevo koalicije, sega do 1. februarja 2020, ko je vlado še vodil predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec. Namen komisije je med drugim ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za gospodarnost in pravočasnost nabav naročil osebne zaščitne in kritične medicinske opreme, za sprejete ukrepe pred in med epidemijo. Trenutna vlada namreč trdi, da so jim predhodniki pod Šarčevim vodstvom pustili prazna skladišča.